Turnejo odpira drevišnji nastop v newyorški dvorani Carnegie Hall, kjer bodo odigrali še dva koncerta. Kot razlog so v tej ugledni ustanovi sicer navedli "nedavne dogodke po svetu", a v skupni izjavi z Dunajskimi filharmoniki, ki so jo objavili po ruski invaziji na Ukrajino, ne navajajo natančnejšega razloga. Zaradi odpovedi nastopov zvezdniškega maestra pričakujejo proteste, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Leta 1953 v Moskvi rojeni Gergijev se še ni javno opredelili glede ruskega napada na Ukrajino, se je pa po pisanju AFP v preteklosti izkazal za zvestega Putinovega podpornika. Med drugim je na nekaj nastopih v New Yorku sprožil proteste, ker ga je podpiral v zadevah, kot sta priključitev Krima in zakon, cilj katerega je bil zatreti pripadnike LGBT-skupnosti v njegovi domovini.

Z drevišnjega koncertnega programa Dunajskih filharmonikov so poleg Gergijeva izločili tudi nastop ruskega pianista Denisa Macujeva, ki prav tako velja za Putinovega podpornika. Gergijeva bo na koncertih zamenjal dirigent Yannick Nezet-Seguin, ni pa še znano, kdo bo namesto Macujeva nastopil v vlogi solista.

Valerij Gergijev ima sicer v maju v Carnegie Hall napovedan tudi koncert z znamenitim Mariinskim gledališčem iz Sankt Peterburga, ki je prav tako pod vprašajem, še navaja AFP.

Unesco poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava
V četrtek, torej na prvi dan ruske invazije, je tudi Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) izrazila zaskrbljenost zaradi vojaških operacij in stopnjevanja nasilja v Ukrajini. Ob tem je pozvala k zaščiti kulturne dediščine, novinarjev in medijev na območju spopadov ter otrok, učiteljev in šol. Kot je izjavil generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, operacije kršijo ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter niso v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, je navedeno v izjavi te organizacije.

V njej je Unesco pozval k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, zlasti Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženih spopadov iz leta 1954 in njenih dveh protokolov iz let 1954 in 1999, da se zagotovi preprečevanje škode na kulturni dediščini v vseh njenih oblikah. V izjavi so pozval tudi, naj se vzdržijo napadov na otroke, šole in učitelje. Poleg tega je treba zaščititi novinarje in medije, ki so "eden od bistvenih temeljev demokratične družbe".

Mednarodni in slovenski PEN vojaško obsojata agresijo
Tudi mednarodna pisateljska organizacija PEN in z njo slovenski PEN ostro obsojata vojaško agresijo na Ukrajino. Kot so v četrtek sporočili s slovenskega PEN-a, si bodo pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice ter vsi člani in članice PEN-a še naprej prizadevali za mir. "V teh dneh se počutimo kot v filmih, ki smo jih videli leta 1914 in leta 1938. Pozivi k miru odbora Pisatelji za mir, izjava Moskovskega PEN-a in klic k miru mednarodnega PEN-a so izničeni z novico o jutranjem brutalnem vojaškem napadu ruskih in beloruskih vojaških sil na Ukrajino," je mogoče prebrati v njihovi izjavi.

V njej so navedli besede predsednika Mednarodnega PEN-a Burhana Sönmeza: "Mednarodni PEN obsoja nasilje, ki ga ruska vojska izvaja v Ukrajini in poziva, naj se vojaški napad na suvereno državo Ukrajino konča takoj. Prelivanje krvi se mora prenehati. Naša solidarnost gre prijateljem v Ukrajini in Ukrajinskemu PEN centru. Pozivamo predsednika Putina, naj konča to vojno. Naj zmaga mir."

Poziv predsednikoma Rusije in Belorusije
Slovenski center PEN je zapisal še, da je težko najti besede prizadevanja za mir v tem strašnem trenutku. V odboru Pisatelji za mir so vendarle pozvali predsednika Rusije in Belorusije, "naj končata svojo izolacijo, prideta do novega razumevanja resničnih interesov njunih državljanov in si prizadejeta zagotoviti mir in koristi, ki jih bo ta prinesel vsem generacijam. To se lahko začne šele takrat, ko se Rusija in Belorusija odrečeta nasilju".