Oglas
Na koncertu v Ljubljani se je prvi od šestih orkestrov iz zlatega abonmaja predstavil z Amerikancem v Parizu in Rapsodijo v modrem (za klavir in orkester) Georgea Gershwina, prisluhniti pa je bilo mogoče tudi zvokom Simfonije št. 9 (Iz novega sveta) v e-molu Antonina Dvoržaka. Simfonični orkester iz Baltimora, s katerim se je v Cankarjevem domu kot solist predstavil turški pianist Fazil Say, je bil ustanovljen leta 1916 kot institucija mestne uprave, v zasebne roke pa je prišel leta 1942.
Najboljši z najboljšimiV svojem delovanju je orkester, ki si je predvsem v zadnjih dvajsetih letih zagotovil mesto med vodilnimi svetovnimi orkestri, sodeloval s velikimi solisti, kot so Yo-aYo Maj, Hélčne Grimaud, Joshua Bell in Hilary Hahn. Priznani dirigent Jurij Temirkanov je enajsti glasbeni direktor orkestra, pravkar pa začenja sedmo in hkrati zadnjo sezono v tej finkciji. Na njegovo mesto bo prihodnje leto stopila dirigentka Marin Alsop.
Temirkanov, ki se je rodil v kavkaškem mestu Nalčiku, deluje trenutno še kot glavni gostujoči dirigent Danskega nacionalnega radijskega simfoničnega orkestra in častni dirigent londonskega Kraljevega filharmoničnega orkestra. Njegovo delovanje pa ga redno popelje na gostovanja pri največjih orkestrih Evrope, Azije in Združenih držav Amerike.
Kdo je solist Fazil Say?
Turški pianist Fazil Say je redni gost Newyorških, Sanktpeterburških in Izraelskih filharmonikov, Baltimorskih simfonikov, Filharmoničnega orkestra BBC in Francoskega nacionalnega orkestra. Njegove nastope si je bilo mogoče ogledati na najuglednejših festivalih – v Luzernu, Verbierju in Montpellierju, na Ruhrškem klavirskem festivalu, na Beethovnovem festivalu v Bonnu – ter v koncertnih dvoranah, kot so dvorana Glasbenega združenja na Dunaju, dvorani Suntori v Tokiu, dvoranah Carnegie in Avery Fisher v New Yorku, Berlinski filharmoniji in drugih.
Med njegovimi najuspešnejšimi posnetki velja omeniti lastno priredbo baleta Pomladno obredje I. Stravinskega za klavir štiriročno, kjer izvaja na posnetku oba parta.
Z glasbo po Parizu
Gershwinova simfonija pripoveduje zgodbo o Amerikancu, ki odkriva velike in majhne znamenitosti Pariza. Od Elizejskih poljan, kjer opazuje prepir med taksistoma, pariške kavarne, do sprehajališča ob Sieni in latinske četrti. Rapsodija v modrem ponuja nekakšno prepletanje vplivov glasbenega jezika Scotta Joplina, ritmov džezovskih klubov iz Harlema, ljudske glasbe iz judovskih gledališč, poleg teh pa še Ravela, Schoenberga in Stravinskega.
Iz novega sveta
Deveta simfonija, ki ji je dal Dvoržak vzdevek Iz novega sveta, je skladateljevo zadnje delo te vrste. Hkrati pa gre za prvo delo, ki ga je Dvoržak napisal v ZDA. Gradnja Simfonije, ki je Dvoržakovo največkrat izvajano delo, je konvencionalna. Poleg zanimivih tonalitet posameznih odstavkov simfonije, pa velja omeniti še njeno posebnost, da se v posameznih stavkih pojavljajo teme iz prejšnjih delov simfonije. Finaletako zaznamujejo poglavitne teme z vseh treh predhodnih stavkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje