Glasbi Kosovelove poezije je bilo najprej mogoče prisluhniti na glasbenem recitalu v Društvu slovenskih pisateljev, prva pnovitev programa pa bo v novogoriški Točki (JSKD). "Pesnikova beseda je prvi impulz, je kot kamen, vržen v sinje jezero tišine: vzvalovijo zvoki in glasba objame besedo," je zapisala pesnica Barbara Korun. Zgoščenka med drugim ponuja Kosovelove pesmi Ekstaza smrti, Kons 5 in Evropa umira.

Zvok, ki vzvalovi iz pesmi
Zlatko Kaučič, ki se že vrsto let navdušuje nad življenjem in delom Srečka Kosovela (1904-1926), je že prej pisal glasbo na njegovo poezijo, to pa predstavil na dveh koncertih, ki ju je nato tudi izdal na zgoščenkah - Zlati čoln leta 2002 in Zlati čoln 2 leta 2006. Na plošči Vibrato tišine je mogoče prisluhniti glasbi, ob kateri je uporabil raznolika glasbila, gonge, različne zvonce in otroške citre, poslužil pa se je tudi loncev in igračk. Zgoščenka ponuja 17 pesmi, ki jih je recitirala Korunova.

Od propada civilizacije do boljšega sveta
V Sežani rojeni pesnik je kljub svoji mladosti zaznamoval številne generacije pesnikov, njegovo delo pa je imelo tudi močen vpliv na neoavantgardo v 60. letih. Kosovel je v Ljubljani študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo, literaturi se je posvečal tudi na krožkih, ki jih je sam vodil, urejal je literarne revije in vodil korespondenco z umetniki iz vse Evrope.

Njegove ekspresivne in simbolistične pesmi posvečajo pozornost eksistenčnim vprašanjem, smrti, propadu civilizacije, v njih pa je pesnik zarisal tudi vizije novega, boljšega sveta. Znana so predvsem njegova konstruktivistična dela, njegov opus pa obsega tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in kritike. Leta 1926 umrli pesnik je pustil za seboj okoli 1.000 pesmi in 500 enot v prozi, po njegovi smrti pa so izšle zbirke Zlati čoln, Integrali, Zbrano delo v štirih knjigah in drugi izbori.