Detajl s slike Saše Šantla, ki visi v Mali dvorani Slovenske filharmonije, na njej pa so upodobljeni slovenski skladatelji. Foto:
Detajl s slike Saše Šantla, ki visi v Mali dvorani Slovenske filharmonije, na njej pa so upodobljeni slovenski skladatelji. Foto:

Študentje profesorja Tomaža Lorenza, profesorice Eve Novšak-Houška in docentke Vlatke Oršanić so nastopili v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico. Na Koncertu so sodelovali sopranistka Katarina Lenarčič, baritonist Rok Bavčar, pianista Andreja Kosmač in Slaven Kulenović, vilolinisti Ajda Kralj, Mirjam Mah in Alenka Semeja ter Mateja Ratajc na violi in Kaja Kapus na violončelu.

Izpod glasbene in slikraske muze
Saša Šantel se je rodil leta 1883 v Gorici. Po slikarski akademiji na Dunaju je postal likovni pedagog, ki je od leta 1905 po eno šolsko leto poučeval na Dunaju in v Kopru, nato 11 let v Pazinu in dve na Sušaku, od 1920 do smrti 1945 pa je predaval na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Njegova glasbena pot se je začela pri osmih letih, ko se je začel učiti violino. V gimnazijskih letih je igral tudi flavto in klavir in dobil osnovni pouk iz harmonije in kontrapunkta pri skladatelju Danilu Fajglju. Kot osmošolec je napisal svoj prvi godalni kvartet, scherzo za violino in klavir, prvi samospev na besedilo sošolca Alojza Gradnika (Roža in potok) in zbirko 20 moških zborov (1901).