V okviru simpozija Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin je na Akademiji za glasbo potekala okrogla miza, na kateri so govorili o vlogi glasbe v raznih življenjskih obdobjih in o dostopnosti kulture za ranljive skupine.

Posvet z imenom Glasba za vse, ki je v okviru mednarodnega simpozija potekal v petek, je naslovil vlogo zvoka in glasbe v občutljivih življenjskih obdobjih, še posebej v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju. Ob tem so poudarili še pomen glasbe za ranljive posameznike ali skupine v različnih okoliščinah in družbenih položajih, npr. za marginalizirane posameznike, posameznice in skupine, ostarele, bolne, begunce in azilante, rečeno pa je bilo tudi, da Slovenija v ureditvi dostopnosti na tem področju zaostaja za drugimi evropskimi državami.

Na dobre prakse iz tujine je opozorila Polona Torkar iz društva Asociacija, ki je med drugim predstavila projekt "kulture na zdravniški recept", ki ga že uporabljajo nekatere evropske države. S projektom so, kot je povedal vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno sodelovanje na direktoratu za razvoj kulturnih politik Tadej Meserko, seznanjeni tudi na ministrstvu za kulturo, kjer pripravljajo nov predlog o nacionalnem programu za kulturo.

Na okrogli mizi je sodelovala tudi zdravnica Antonina Šel, specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije ter predstavnica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki je poudarila pomen glasbe za zdravje in rehabilitacijo posameznika, poroča STA.

Nedostopnost je tudi finančna
Nedostopnost kulturnih vsebin po besedah klinične psihologinje in predsednice Društva Downov sindrom Slovenija Valerije Bužan opažajo še posebej pri osebah s posebnimi potrebami. Poudarila je, da težave niso omejene zgolj na fizično nedostopnost, ampak tudi finančno: za večino tovrstnih posameznikov so vstopnice kulturnih prireditev namreč predrage, težave imajo s prevozom in spremstvom, na samih prizoriščih pa se spopadajo z neustreznimi pogoji in opremljenostjo. Poudarila je še, da je zanimanje za umetniške dogodke pri ranljivejših posameznikih prav tako veliko kot pri drugih brez tovrstnih težav, omenila pa je tudi dobre izkušnje in sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in s Slovenskim mladinskim gledališčem.

Uspešno delovanje pa je bilo poudarjeno tudi na izobraževalnem področju: generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je med drugim spregovorila o Kulturnem bazarju, dogodku, ki v Cankarjevem domu povezuje šole s kulturniki in predstavlja primer dobre prakse na področju kulturno-umetnostne vzgoje, po katerem se po njenih besedah zgledujejo tudi v tujini, saj smo po njenem mnenju na področju kulturno-umetnostne vzgoje v Sloveniji primerljivi s skandinavskimi državami, ki slovijo po dobrih praksah na tem področju.

Omejena možnost poseganja v kulturne spomenike
Enega od uspešnih projektov za otroke je predstavil tudi vodja družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji Franci Krevh, ki je omenil velik porast zanimanja za otroške koncerte, ki si jih z otroki in mladostniki ogledajo starši. Podobno kot Valerija Bužan pa je opozoril na težavo, da so zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture slabo neopremljeni tudi za druge ranljive skupine, zaradi omejitev spomeniško zaščitene stavbe pa jim ni dovoljeno večje poseganje v prostor. V sklopu abonmaja tako ostajajo osredinjeni na otroke, stare od šest do deset let.

Enako težavo je omenila tudi Cetinski, ki je povedala, da stavba Cankarjevega doma pred več kot 40 leti ni bila načrtovana z mislijo na osebe z gibalnimi ovirami, danes pa je zaradi statusa kulturnega spomenika ne smejo spreminjati. Kljub omejitvam so prilagodili veliko drugih stvari, ki omogočajo dostop ljudem z drugimi oviranostmi, denimo gluhim.

Težava tudi v preveliki centraliziranosti
Cetinski, ki je bila pobudnica festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, namenjenega otrokom in mladim, je povedala, da vidi drugo težavo predvsem v dogajanju, osredinjenem na prestolnico, in zato dislociranosti šol iz drugih slovenskih krajev.

Simpozij, ki poteka do 26. avgusta, bo spremljalo pestro glasbeno dogajanje na različnih lokacijah po ljubljanskem starem mestnem jedru, 1. in 2. septembra pa bo na sporedu poseben pofestivalski dogodek v sodelovanju s Slovensko filharmonijo: Živalski karneval v Živalskem vrtu (Camille Saint-Saëns), ki želi klasično glasbo približati najmlajšemu občinstvu.