Na dnu članka si oglejte šest rockovskih klasik, ki brez Lesa Paula danes najbrž ne bi zvenele tako, kot zvenijo. Kitarist Slash, ki ga je Paul še pred kratkim v intervjuju opisal kot "dragega prijatelja", je, potem ko je novica o smrti prišla v javnost, na svojem profilu na Twitterju napisal, da je bil pokojnik "eno najbriljantnejših bitij, kar jih je kdaj poznal".

"Nisem imel druge izbire, kot da izumljam"
"Naj Hendrix in Clapton oprostita, toda Les Paul je bil najvplivnejši rockkitarist vseh časov, pa čeprav se prvenstveno ni ukvarjal z rockom," so v osmrtnici v sredo umrle legende napisali pri Rolling Stonu. V zgodovino se ni zapisal samo zaradi revolucionarnih odkritij v studiu (izumil je večkanalno snemanje, ki je glasbenikom omogočilo, da so vsak inštrument in glas posneli posebej, na koncu pa vse posnetke združili v enega), ampak predvsem zaradi kitare, ki jo je leta 1952 naredil za podjetje Gibson in ki nosi njegovo ime, kultni rockerski objekt poželenja, ki so ga vihteli vsi: od Erica Claptona do Jimmyja Pagea in Eddieja Van Halena. "Iskreno rečeno, nikoli nisem skušal postati naslednji Edison," je bil Paul skromen v nekem intervjuju leta 1991. "Edini razlog, ki sem ga imel, je bil to, da zadev, ki sem jih potrebovel, nisem imel ne jaz ne nihče drug. V bistvu nisem imel izbire."

Z ojačevanjem zvoka kitare je začel eksperimentirati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1941 pa je sestavil verjetno prvo kompaktno električno kitaro (čeprav obstajajo tudi drugi pretendenti za to lento). "Lahko greš na kosilo, in ko se vrneš, ton še vedno zveni," je v tistih zgodnjih letih nekoč opisal svoj izum. Inštrument, ki brez elektrike ni imel nobene akustične resonance, ampak je ustvarjal elektronski signal, ki se ga je dalo ojačevati in procesirati - mejnik, ki označuje svetovno transformacijo v načinu ustvarjanja glasbe.

Les Paul je kljub hudi obliki artiritisa, zaradi katerega se je moral v osemdesetih praktično od začetka naučiti igrati na kitaro, zadnjih 25 let redno nastopal v džezklubu, najprej v Fat Tuesday’s na Manhattnu, nato pa do letošnjega junija v Iridiumu, kjer so se mu na odru redno pridružili znani gostje. Leta 2005 je ob svoji 90-letnici izdal album American Made, World Played, na katerem lahko slišimo Erica Claptona, Keitha Richardsa, Jeffa Becka, Stinga, Joeja Perryja (Aerosmith) in Billyja Gibbonsa (ZZ Top). Plošček je dobil dva grammyja, ki sta se na polici pridružila Paulovima prejšnjima gramofonoma - tistemu za tehnične dosežke in tistemu za album Chester and Lester iz leta 1976.