Kot pravi dirigent, skladatelj in član Sazasa Patrik Greblo je statut usklajen s svetovnimi normami, predvsem pa s pristojnim državnim organom, ki ga je tudi potrdil. Prav zato so v Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas) po Greblovih besedah začudeni nad zahtevami urada in ga pozivajo, da je mogoče čas, da poskrbi za krovni zakon o kolektivnih organizacijah. "Zdaj očitno nastaja velika zmeda, kolektivne organizacije so namreč organizirane vsaka drugače", je dejal.

Med drugim je Greblo zavrnil tudi zahtevo, povezano z ustanavljanjem posebnih skladov. Urad namreč trdi, da zakon o avtorski in sorodnih pravicah ne predvideva ustanavljanja posebnih skladov, Greblo pa, da takšne sklade poznajo vse evropske kolektivne organizacije, tudi mednarodna organizacija Cisap, katere član je Sazas. Dodal je, da so sredstva za sklad - gre za določen odstotek od honorarjev - predvidena in zapisana v dvostranskih pogodbah, ki jih ima Sazas z drugimi sestrskimi društvi.

Različni avtorji - drugačno članstvo
Urad po njegovih navedbah Sazasu očita, da naj ne bi smel urejati svojega delovanja tako kot običajno zasebno društvo, saj naj bi pridobil javno pooblastilo, s tem pa naj bi se spremenila narava njegovega delovanja. Po njegovi oceni je neprimerna izjava direktorja urada Jurija Žureja, da Sazas izvaja javno pooblastilo. Kot je pojasnil, iz mednarodnih konvencij izhaja, da so pravice intelektualne lastnine zasebne pravice, ustava pa določa, da z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. Sazas pa, tako Greblo, ne opravlja nikakršnih nalog uprave in za svoje delovanje s strani države ne dobiva sredstev.

Glede enakopravnosti članstva je povedal, da v evropskih kolektivnih organizacijah poznajo razlikovanje članstva, ki temelji predvsem na obsegu repertoarja posameznega avtorja in javnih uporabi del posameznega avtorja. Urad sicer meni, da morajo biti člani enakopravni. Sazas ima okoli 200 rednih članov, ki imajo na skupščini pravico glasovati. "To pomeni, da si slovenski urad na podlagi absurdnega stališča, češ da je Sazas nosilec javnih pooblastil, da bo nekdo, ki je ustvaril neko delo, ki se mogoče ni niti javno predvajalo, imel enako pravico kot Jan Plestenjak, Vlado Kreslin, Magnifico, Mojmir Sepe ali drugi," je izpostavil.

Okolje za zaščito avtorske pravice v Sloveniji je po njegovi oceni zelo neprijazno, država ni zagotovila učinkovite zakonodaje in ustreznosti delovanja državnih organov. Posledica tega je, da lastniki kapitala na nezakonit način ustvarjajo ogromne dobičke na račun avtorjev, ki jih zastopa Sazas, je poudaril Greblo. Dodal je še, da se poleg tega v državni proračun steka veliko manj davkov iz tega vira.

Pravna ekspertiza poziva
Predsednik upravnega odbora Matjaž Zupan pa je poudaril, da so pri mariborskem pravnem inštitutu naročili pravno ekspertizo poziva urada, ki bo podrobno pregledal vse argumente. Na podlagi sklepov inštituta se bodo odločili, kako naprej. Janez Hvale je dodal še, da pripravljajo kazensko ovadbo zoper Žureja, ki jo bodo vložili v prihodnjih dneh. O vsebini in podrobnostih ovadbe bodo sicer pripravili posebno novinarsko konferenco. Glede sklepa upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Sazasa zoper sklep urada iz oktobra 2007, s katerim je urad združenju odredil odpravo kršitev zakona o avtorski in sorodnih pravicah, pa so pojasnili, da so to odpravili že pred tremi leti s sklicem izredne skupščine.