Ameriški glasbeni zgodovinar David Hunter, ki je dolgo raziskoval življenje in delo na nemškem rojenega skladatelja, ki pa je večino življenja preživel na Otoku, je prepričan, da je Händla ubil svinec v vinu. Händel ga je spil ogromno. V georgijanski Angliji je bila sicer zastrupitev s svincem pogost pojav, saj so s to težko kovino trgovci z vinom skušali vino obvarovati pred bakterijami in izboljšati okus. Kot poroča Guardian, je Hunter znake zastrupitve s svincem zasledil tudi v zadnjih letih Händlovega življenja. Eden glavnih sindromov zastrupitve je namreč pešanje vida in iz Händlovega pisma, datiranega v februar 1751, je jasno, da je Händla pri pisanju njegovega zadnjega dela, oratorija Jephtha, zelo oviralo vedno šibkejše levo oko. V nekem trenutku se je skladatelju vid sicer izboljšal, kar mu je tudi omogočilo dokončati kompozicijo, za katero pa je bilo že ob njeni prvi izvedbi leta 1752 jasno, da ni takšna mojstrovina, kakršna so bila druga Händlova dela.