Oglas
V Cankarjevem domu so nastopili simfoniki in zbor Carmina Slovenica, ki ju je vodila dirigentka Karmina Šilec. Ta je za večer O, succesores izbrala tudi program, in sicer so se izmenjevale melodije sodobnega skladatelja Arva Pärta, deli Hildegarde iz Bingna in Kassie ter Kodeks Las Huelgas. Solistka koncerta je bila sopranistka Petja Ivanova. Samo Hubad pa je na koncertu prejel tudi naziv častnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Zahvala zasedbe, ki jo je Hubaddvignil na novo raven
Koncert so simfoniki posvetili Samu Hubadu, ki je to zasedbo vodil med letoma 1966 in 1980, pod njegovim vodstvom pa je orkester postal najboljša tovrstna zasedba v takratni Jugoslaviji. 88-letni Samo Hubad sodi med najuglednejše slovenske dirigente. Med zasedbami, ki jih je vodil, so orkester SNG-ja Opere in baleta v Ljubljani, ansambel zagrebške opere in orkester Slovenske filharmonije, kot gostujoči dirigent pa je delal po različnih koncih Evrope.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnel večji del simfoničnega repertoarja, večino slovenskega simfoničnega opusa in vrsto celotnih oper, posebej pa je izstopala prva celotna izvedba opere Črne maske Marija Kogoja, za katero je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Spoznavanje estonskega
skladatelja
Največ pozornosti drugega koncerta jubilejne sezone simfonikov RTV Slovenija je bilo posvečene ustvarjalnosti estonskega skladatelja Arva Pärta. Za njegovo glasbo kritiki trdijo, da izraža tradicijo gregorijanskega petja, glasbo Machauta in ruske ortodoksne cerkve, njegov slog, t. i. tintinnabulum pa govori naravno in prinaša duševni mir. Značilni za njegovo ustvarjanje so počasni tempi, uporaba tišine in cerkvenih modusov, besedila pa izvajalci podajajo prek deklamacij.
Prvi estonski skladatelj, ki se mu je uspelo prebiti na svetovne odre, med drugim pa je bil tudi že večkrat nominiran za grammyja, svojo glasbo primerja z belo svetlobo, ki vsebuje vse barve. "Samo prizma lahko razdeli te barve, da postanejo vidne; ta prizma je lahko duh poslušalca," opisuje razumevanje svoje glasbe. V primerjavi z večino sodobne glasbe je preprosta in skrajno minimalistična, izraža duhovni mir in se sprašuje, ali je v umetnosti možen dvom.
Iz programskega lista
Na koncertu so simfoniki in dekliški pevski zbor iz Maribora izvedli skladbe Kompozicija Summa, Fanfarna skladba Arbos, Cantus in memory of Benjamin Britten, Orient & Occident in Como cierva sedienta. Program je dopolnilo delo opatinje Hildegarde iz Bingna, ki je živela v 12. stoletju, med njenimi najpomembnejšimi deli pa so hvalnice in misteriji. Koncert so organizatorji naslovili prav po njeni skladbi O succesores. Drugi ženski glas na koncertu je prispevala najpomembnejša himnograferka bizantinske dobe Kassia, ki je živela v 9. stoletju. Med njenimi deli so liturgični napevi in himne, na koncertu pa bo zastopana z delom Tin pentahordon lyran.
Glasba, ki povezuje ideologije
Rokopisi iz Kodeksa Las Huelgas pa vsebujejo zbirko motetov, conductusov, tropov, sekvenc in treh stilov organuma, kot so zapisali organizatorji koncerta. V 13. stoletju so v kartuzijanskem samostanu za ženske blizu Burgosa v severni Španiji nastale pesmi, ki povezujejo več ideologij, saj je bil kraj zbirališče različnih ver. Casta catholica in Benedicamus Domino sta skladbi, ki so ju izvajali ob sprejemu novih redovnic in ob koncu maše, pesem Flavit auster pa naj bi predvsem mlade odvračala od grešnih misli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje