Tudi če približno veš, kaj lahko pričakuješ, človeka The Stooges na odru osupnejo: Iggy se vsaj toliko kot z glasom izraža s svojim žilavim, kačastim telesom, kjer je skoraj nemogoče verjeti, da šteje že 61 let in s kakršnim se lahko pohvalijo le rock zvezdniki ali (nekdanji) odvisniki od heroina. Oziroma - v tem primeru - oboje.

Protopunkovski revolucionar in terorist
Z energijo, ki jo premore le malo tridesetletnikov, samooklicani "pobegli sin atomske opice" okrog poskakuje kot obglavljen puran na steroidih. Še preden dobro pride na oder, naskoči ojačevalec (in ga, kot je bilo videti, razdeviči). Zvira se pod takim kotom, da je neverjetno, da si ne izpahne obeh ramen. Kriči, naj se "jebemo". Se poliva z vodo. Njegove tesne kavbojke ves čas grozijo, da bodo izgubile boj s spodobnostjo in razkrile več kot le “delavski dekolte”. In potem je tu seveda še njegov zaščitni znak: Iggy je “stage dive” (torej prosti pad na iztegnjene roke občinstva) izumil, ko se večina njegovih grungerskih posnemovalcev niti še rodila ni (nato je več let pozneje “izumil” še, kaj se zgodi, če ljudje rok ne iztegnejo …). In čeprav mu zdravnik tega v teh letih najbrž ne priporoča, smo bili že med tretjo pesmijo (I Wanna Be Your Dog) priča skoku na prve vrste (ki ga je na koncu ponovil še enkrat).

Seveda Iggyjeve eskapade niso več tako nihilistične kot v šestdesetih – to je človek, ki ima dolg seznam stvari, ki bi ga lahko ubile, a so ga le okrepile: na odru se je rezal z razbitimi steklenicami in krvavel, se slačil, se mazal s kikirikijevim maslom ali pa si vbrizgaval heroin – a na koncertih zdaj zbuja vtis, da je vijak, ki se mu je v glavi odvil takrat, še vedno zrahljan (pa čeprav je Iggy v zadnjih letih heroin, LSD in celo cigarete zamenjal z občasnim kozarcem bordojca in redno vadbo taičija).

Bi mogoče kdo rad ... prišel na oder?
Medtem ko njegovi vrstniki, denimo na videz precej krhkejši Mick Jagger, oboževalce raje obdržijo na varni razdalji (razen, če gre za brazilske manekenke, seveda), Iggy na koncertih po navadi ubere drugačno taktiko. Tudi tokrat je (na ne preveliko veselje varnostnikov) med pesmijo Fun House povabil občinstvo, naj se mu pridruži na odru. Čez varnostno ograjo se jih sicer ni zavihtelo več kot dvajset (in od teh si jih kar nekaj ni moglo kaj, da ne bi vsega skupaj vestno fotografirali), a iz njihovega nejevernega otipavanja legende na odru je bilo jasno, da se Iggy Pop ne oklepa mladosti – mladost se oklepa njega.
Nekoč so se The Stooges definirali v kontrastu s konformistično množico: bili so glasni, surovi in prvinski. Danes je z eksplicitnostjo na odru seveda precej težje koga šokirati; punkdrža je pronicala v “mainstream” in izgubila svojo subverzivnost. Zakaj torej The Stooges niso le še muzejska kurioziteta? Vsem, ki so včeraj prišli slišat himne The Passenger, Lust For Life ali celo China Girl (Pop jo je napisal z Davidom Bowiejem, a jo zdaj povezujemo le še s slednjim), je bilo najbrž že po nekaj akordih jasno, da so na napačnem koncertu.
Repertoar, ki ga The Stooges igrajo na koncertih od leta 2003, je kombinacija predvsem prvih dveh albumov The Stooges (1969) in Fun House (1970), ki sta izšla, preden se je skupina leta 1974 samouničila, “razredčena” z medmeti z lanskega (precej hladno sprejetega albuma) The Weirdness (na primer Trollin’ in My Idea of Fun). (Ne)nadzorovani kaos, ki smo mu priča na odru, ne zbuja vtisa naučenega spektakla, ampak je organski odziv na glasbo.
Nepogrešljiv del vsakega dobrega koncerta – resničen stik med tistimi na odru in onimi pod njim – se je včeraj v Ljubljani zgodil. Kar nekaj ljudi je verjetno domov prijadralo z anekdotami, kako je Iggy gledal ali s prstom kazal prav nanje ("I wanna be your dog!"). Ali, kot je rekel sam: “Vidim vas. Jaz sem vi. Jaz sem vi.” Iggy Pop ostaja najtrpežnejša žival v rokenrolu; neki kritik je nekoč zapisal, da ima za preživetje apokalipse (vsaj) tako možnost kot ščurki. In tem ščurkom ne bo manjkalo zabave.

Edina slaba plat? Zdaj malo težje verjamemo mamam, ki so nam vbijale v glavo, da trde droge in razvrat neizogibno vodijo v propad.
Ana Jurc
V fotogaleriji si oglejte še nekaj utrinkov s koncerta.