Serenada za orkester na lok ima pomembno mesto v slovenski glasbeni zgodovini. Eden najpomembnejših predstavnikov slovenske glasbe 19. stoletja jo je napisal leta 1898 in sodi med zgodnejša izvirna orkestrska dela. Skladba v prvotni obliki še ni bila natisnjena, za to je poskrbela Nataša Cigoj Krstulović.
Kot glavni vir za izdajo je služil rokopis skladbe, ki ga hrani glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice, za primerjavo pa sta redaktorici služila še delni skladateljev prepis z nemškim naslovom, prav tako ohranjen v NUK-u, in prepis neznanega prepisovalca v arhivu Slovenske filharmonije. Izvirni notni zapis, ki ga spremlja uvodna študija z nekaterimi do zdaj neznanimi dejstvi, bo dobrodošel tako šolskim orkestrom kot profesionalnim sestavom, meni predstojnica inštituta Metoda Kokole.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi zadnji letnik muzikološke znanstvene revije De musica disserenda, ki je namenjena vsem vidikom glasbene kulture. Izhaja dvakrat letno, letos je dopolnila šesti letnik. Obe številki letnika sta tematski in posvečeni predvsem zgodovini glasbe na Slovenskem.
Prva številka vsebuje šest razprav, v katerih avtorji pregledujejo in ocenjujejo dosežke oziroma vedenje o posameznih področjih slovenske glasbe, od srednjega veka do 20. stoletja. Glavni namen pa je bil razmislek, kako bi bilo mogoče nadaljevati bogato raziskovalno dediščino, je povedal glavni in odgovorni urednik revije Jurij Snoj. Druga številka nosi naslov Glasbenozgodovinske študije in vsebuje enako število specialnih razprav s področja slovenske glasbene zgodovine.
V prihodnjem letu načrtujejo več prireditev ob stoletnici Cvetkovega rojstva. Septembra 2011 bo potekal tridnevni mednarodni muzikološki simpozij Nacionalna glasbena zgodovina - Preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja, na katerem bo predvidoma sodelovalo 24 referentov, od tega jih bo polovica iz tujine; ti bodo pretežno Cvetkovi doktorandi. Pripravljajo tudi razstavo o njegovem življenju in delu, televizijski portret, slavnostni koncert ter odprtje spominske sobe ali vsaj doprsnega kipa v njegovi rojstni hiši v Vučji vasi pri Ljutomeru.