Program Ars letos vstopa v 60. leto delovanja. Tretji program Radia Slovenije, ki od leta 1991 deluje kot 24-urni program, si redno prizadeva za vsebinsko obsežno kulturno in umetniško delovanje. V jubilejnem letu se bodo na radijskih valovih zvrstile številne oddaje in prispevki, ki bodo zaznamovali okroglo obletnico radijskega delovanja. Ob tej priložnosti je nastal tudi cikel desetih oddaj o slovenskih skladateljih, ki jih je pripravila glasbena urednica Polona Gantar.

Jubilejni cikel oddaj Iz galerije slovenskih skladateljev je nastal v sklopu cikla Skladatelj tedna. Tako so se v prejšnjem tednu med 15. in 19. majem zvrstile oddaje, posvečene Antonu Lajovcu, Franu Gerbiču, Emilu Adamiču, Antonu Foersterju in Stanku Premrlu, ta teden pa so oziroma še bodo v ospredje stopili Marjan Kozina, Ubald Vrabec, Uroš Krek, Srečko Koporc ter Vilko Ukmar.

Izbrane ustvarjalce in njihova dela je Polona Gantar v zadnjih letih že predstavila v ciklu Skladatelj tedna, v katerem je bil vsakemu skladatelju namenjen niz petih oddaj, te pa je za tokratno priložnost priredila in skrajšala v enourne oddaje. Tako je nastal sklop desetih oddaj, izmed katerih je vsaka posvečena izbranemu slovenskemu glasbenemu ustvarjalcu.

Zahteva raziskovanje in predstavljanje slovenske glasbene zgodovine in slovenskih skladateljev kakšen poseben pristop?

Prav gotovo. Bolj kot so pretekle dobe oddaljene, manj so njihovi skladatelji raziskani, zato sem si pri tem morala pomagati z obiski raznih knjižnic, z raziskovanjem rokopisov in notnega gradiva ter brskanjem po starih revijah. Veliko sem si pomagala z gradivom, ki sem ga dobila v knjižnici Orglarske šole na Teološki fakulteti, kjer hranijo veliko število rokopisov ne le cerkvenih skladateljev, ampak tudi drugih. V veliko pomoč mi je bila na primer revija Cerkveni glasbenik, ki ji je dolga leta urednikoval Stanko Premrl, tudi sam zelo dejaven glasbenik in skladatelj in ki je skušal povzeti vse glasbeno dogajanje na Slovenskem, ne le s področja cerkvene glasbe. Nekaj virov in informacij sem dobila v NUK-u, stik pa sem navezala tudi s sorodniki skladateljev, ki sem jih obravnavala, na primer z vnukinjo Srečka Koporca, ki je bil dolgo kot skladatelj precej zapostavljen. Tako da je bilo s tem kar nekaj dela.

Dela je veliko tudi zdaj, ko cikle petih oddaj krčim v eno oddajo. Pomembnih in zanimivih informacij je dosti in nekatere le s težavo izločim. Tisto, kar sem prej povedala v petih urah, je zdaj treba povedati v eni uri, da poslušalci še vedno lahko začutijo duh časa in skladatelja, ki je v tem času ustvarjal.

Se dela slovenskih skladateljev dovolj pogosto izvajajo? Se pogosto predvajajo na radiu?

Dela sodobnejših in še živečih skladateljev se večinoma izvajajo pogosto. Drugače pa je s starejšimi, recimo čitalniškimi in manj poznanimi skladatelji. Ker se njihova dela niso veliko izvajala, posledično primanjkuje posnetkov. Na programu Arsu si zato prizadevamo, da bi tudi to stanje izboljšali. Najdejo pa se, tu in tam, tudi zelo dragoceni arhivski oziroma studijski posnetki, ki so mi pri pripravi oddaj še kako koristili.

Kakšen odnos imamo poslušalci do slovenske glasbene dediščine? Se vam zdi, da so dela slovenskih skladateljev poslušalcem poznana?

Nekatera glasbena dela so poslušalcem poznana, druga ne, prav za predvajanja zadnjih so zelo hvaležni in večkrat sem od njih doživela zelo lepe odzive in pohvale. Veseli jih, da namenjamo pozornost tudi starejšim skladateljem, posebej tistim manj poznanim, saj so tudi ti del naše zgodovine in kulturne identitete.

Na programu Ars je slovenska glasbena ustvarjalnost sicer v ospredju, pa vendar se zdi, da je v splošnem pogosto v senci tujih skladateljev in njihove glasbe. Kaj bi se dalo storiti, da bi slovenska glasbena dediščina pridobila enakovredno mesto tuji?

Mislim, da se stanje lahko izboljša le z izvedbami naših skladb v tujini. To sicer naši ansambli, orkestri in solisti na gostovanjih v tujino vseskozi že prakticirajo. Smo pa majhna država in morda se zato s svojo kulturo, umetnostjo težje uveljavimo v mednarodnem prostoru. Upam, da tudi glasbene oddaje na programu Ars vsaj malo pripomorejo k pravilnemu vrednotenju in upoštevanju naše glasbe in slovenske glasbene ustvarjalnosti, tako doma kot v tujini.