Felix Mendelssohn Bartholdy je bil perfekcionist, ki je neskončno dolgo pilil svoje kompozicije, preden jih je predstavil občinstvu. Številnih del pa nikoli ni dokončal, čeprav so si muzikologi edini, da bi iz mnogo od teh del nastale prave mojstrovine. Foto:
Felix Mendelssohn Bartholdy je bil perfekcionist, ki je neskončno dolgo pilil svoje kompozicije, preden jih je predstavil občinstvu. Številnih del pa nikoli ni dokončal, čeprav so si muzikologi edini, da bi iz mnogo od teh del nastale prave mojstrovine. Foto:

Mendelssohn nam je zapustil obsežen opus. Številna dela pa so vendar ostala nedokončana, saj je skladatelj kljub kar največjemu uspehu vedno znova dvomil vase.

Matthias Kirschnereit
Matthias Kirschnereit
Čast, kot pianist solist sodelovati pri praizvedbi doslej neznanega klavirskega koncerta Felixa Mendelssohna Bartholdyja, je pripadla Matthiasu Kirschnereitu. Foto: Kissinger Winterzauber

Felix Mendelssohn Bartholdy (1809-1847) je eden od štirih velikih skladateljev, katerih okrogle obletnice bomo praznovali letos; drugi trije so Henry Purcell (1659-1695), Joseph Haydn (1732-1809) in Georg Friedrich Händel (1685-1759). Vendar pa je letošnje leto z ozirom na Mendelssohn Bartholdyja posebno tudi zato, ker smo dobili njegov tretji klavirski koncert. Do njega smo prišli po zaslugi raziskovalca glasbene dediščine in velikega poznavalca Mendelssohnovega dela R. Larryja Todda, ki je na podlagi skic in nekaterih Mendelssohnovih zapiskov kompozicij rekonstruiral tretji klavirski koncert, ki ga Mendelssohn skoraj zagotovo nikoli ni dokončal.

Predali nedokončanih kompozicij
Kot po poročanju časopisa Die Welt pravi pianist Matthias Kirschnereit, je vnuk slovitega judovskega filozofa Mosesa Mendelssohna zapustil obsežen opus, vendar pa je mnogo del ostalo nedokončanih. Razlog za to pa ni bil skladateljev neuspeh pri kritikih in občinstvu, ampak prav nasprotno, njegov veliki uspeh. Zaradi slednjega je vedno znova dvomil o svojih novih kompozicijah in jih je skušal prignati do popolnosti, številne pa je, še preden je zapisal zadnjo noto, za vedno pospravil v predal. Znano je, da je Mendelssohn vzporedno s svojim Violinskim koncertom v e-molu pisal klavirski koncert, in sicer prav tako v e-molu. Tudi tematsko sta si bili deli menda sorodni, vendar pa klavirskega koncerta Mendelssohn nikoli ni dokončal; ohranila sta se le precej popolna osnutka obeh prvih stavkov. R. Larry Todd je torej vzel ta dva stavka in ju dopolnil z nekoliko predelanim finalnim stavkom omenjenega violinskega koncerta.

Od salonskega zvezdnika do resnega skladatelja
Čeprav nedokončan, je tretji Mendelssohnov klavirski koncert velikega muzikološkega pomena. Kirschnereit namreč meni, da se je Mendelssohn, skladatelj in pianist zgodnje romantike, prav s tem koncertom odvrnil od za svoj čas značilnega in zelo popularnega salonskega glasbenika in skladatelja, ki je orkester razumel le kot spremljavo za sicer popolno predstavo oboževanega solista, ki je bil zvezdnik tedanjega družabnega življenja meščanstva, ki je potekalo v salonih. Tukaj pa začne Mendelssohn orkestralno glasbo obravnavati veliko bolj resno in poskuša vzpostaviti pravi dialog med klavirjem in pihali.

Mendelssohnon tretji koncert bodo premierno izvedli na festivalu Kissinger Winterzauber, ki ta čas že poteka v bavarskem mestu Bad Kissinger. Veliki dogodek se bo zgodil 10. januarja, ko bo nastopil orkester weimarske državne kapele (Staatskapelle Weimar), in sicer pod vodstvom znanca ljubljanskega občinstva in nekdanjega vodja dirigenta Slovenske filharmonije Georgea Pehlivaniana. Vlogo solista na klavirju bo prevzel Matthias Kirschnereit.

Mendelssohn nam je zapustil obsežen opus. Številna dela pa so vendar ostala nedokončana, saj je skladatelj kljub kar največjemu uspehu vedno znova dvomil vase.

Matthias Kirschnereit