Oglas
Pianistka Tatjana Ognjanovič je namreč nastopila z repertoarjem, na katerem so se znašla dela Josipa Ipavca, Frana Gerbiča, Antona Lajovica, Slavka Osterca, Alojza Srebotnjaka in Lucijana Marije Škerjanca. Nastop Ognjanovičeve je bil drugi koncert iz cikla Glasba iz pozabe in je obenem poudaril tudi vlogo glasbe pri oblikovanju slovenske narodne zavesti.
Spomin na revolucijo leta 1948Spodnji časovni mejnik tokratnega koncerta sega namreč v obdobje okoli leta 1848, ki ga je v Avstrijskem cesarstvu zaznamovala meščanska revolucija. Ta je med drugim prinesla oblikovanje kulturno-političnih društev in s tem razmah slovenske kulture. Umetniki so namreč svoje delo začeli pojmovati kot prispevek k oblikovanju jasne identitete slovenskega naroda kot enega izmed narodov velikega habsburškega imperija. Glasba slovenskih avtorjev je postala stalnica glasbenega programa čitalniških srečanj in si je pridobivala vedno večji ugled v očeh ljubljanskega meščanstva, ki je sicer vse prerado težilo k nemški kulturi. Spored drugega koncerta iz niza Glasba iz pozabe bo tako obenem tudi spomin na prispevek slovenskih glasbenikov k oblikovanju slovenske narodne samobitnosti oziroma zavesti o njenem obstoju.
Plemenito poslanstvo Glasbene matice in Radia Slovenija
Cikel Glasba iz pozabe je del poslanstva Glasbene matice Ljubljana. Društvo želi namreč pred pozabo obvarovati dela slovenskih skladateljev; tudi tista, ki se morda le redko znajdejo na repertoarju domačih instrumentalnih zasedb. To nalogo Glasbena matica uresničuje skupaj z Radiem Slovenija. Težava predstavljanja te glasbene zapuščine je namreč tudi nedostopnost posnetkov njene izvedbe. Radio Slovenija zato pri ciklu Glasba iz pozabe sodeluje kot "zapisovalec" zvočnih posnetkov zapisov slovenskih ustvarjalcev. Projekt Glasba iz pozabe je zasnovan dolgoročno. Tomaž Lorenz je namreč zasnoval program večletnega koncertnega niza.
Oris poti Tatjane Ognjanovič
Po študiju pri slovenski pianistki, ki si je sloves odlične glasbenice že pred več desetletji ustvarila tudi v tujini, se je Ognjanovičeva izpopolnjevala na Hochschüle für Musik und darstellende Kunst na Dunaju pri profesorju Hansu Petermandlu, kasneje pa je sodelovala tudi s profesorjem Viktorjem Meržanovim s konservatorija P. I. Čajkovskega. Repertoar Tatjane Ognjanovič je časovno precej širše zasnovan kot pa program tokratnega koncerta. Ognjanovičeva namreč izvaja dela od baroka pa vse do najsodobnejših del klasične glasbe. Delo koncertne pianistke tokratna gostja cikla Glasba iz pozabe dopolnjuje s sodelovanjem v klavirskem triu Amael, s katerim je nastopila tudi že v newyorški dvorani Carnagie Hall, in s poučevanjem na ljubljanski glasbeni akademiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje