Jazzitette so skladbe novega urbanega džeza. Džeza, ki je postal globalni urbani etno, "folklorna glasba zbeganih podnajemnikov tega sveta" - ljudi, je o zvrstni opredelitvi svojih skladb, ki so izšle pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, zapisal Kovačič. Nove pesmi, za katere je aranžmaje za džezovski orkester spisal Igor Lunder, je v spremljavi 17-članske zasedbe predstavil v Klubu Cankarjevega doma.

Korak naprej od klasičnega džeza
Džez je glasba mesta, novi urbani džez pa "prekorak" iz klasičnih obrazcev džeza - tako je glasbo, ki ga trenutno navdihuje, Kovačič opisal za Dnevnik. Obstajajo namreč standardi, kako se igra džez, kdaj, kje in koliko časa se improvizira znotraj sekvence. "Zame je bil izziv prestopiti te standardne obrazce, si dovoliti več svobode, da melodične in harmonske strukture ne prinašajo pričakovanih rešitev, temveč izpeljave poiščejo v trenutnem navdihu," je povedal profesor filozofije in "mestni ljudski pevec", kakor ga včasih poimenujejo.

Tudi gora stopila korak proti Mohamedu
Kovačič je do zdaj na koncertih preizkusil različne kombinacije - od duetov, kvartetov in kvintetov -, od nekdaj pa si je želel nastopiti tudi z big bandom, saj orkester omogoča razvoj idej "na velikem platnu". "Imel sem srečo, da so bili fantje pripravljeni sodelovati, kajti pred dvajsetimi leti bi bilo kaj takega čisto nemogoče. Prilagajanje je bilo namreč obojestransko - tudi big band je nekoliko drugače zastavil nekatere stvari," je povedal Kovačič.

"Kajti za džez, kot ga nekateri pojmujejo ter prodajajo pri nas, je Cerberus hotel jako eksperimentalna zadeva, skratka, korak naprej," je še razkril za Dnevnik.

Kovačič že od vsega začetka piše poetične štorije o ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi, a hkrati tudi zahtevne zvočne slike. Kovačičeva besedila krasijo aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost. Pogosto ga navdihuje človeška neumnost. Med njegovimi najbolj znanimi (in ponarodelimi) skladbami so Delam, Žare Lepotec, Revolucija in Moja punca ima črno muco.