Študija edinburške univerze je zajela samo glavne glasbene žanre. Kaj o svojem značaju sporočajo razgaljeni vikingi z napihljivimi kitarami, boste morali sklepati sami - a predvidevamo, da niso ravno introvertirani. Foto: EPA
Študija edinburške univerze je zajela samo glavne glasbene žanre. Kaj o svojem značaju sporočajo razgaljeni vikingi z napihljivimi kitarami, boste morali sklepati sami - a predvidevamo, da niso ravno introvertirani. Foto: EPA
Puccini: Turandot (v Barceloni)
Gospa se morda ne zaveda, da je njen psihološki profil precej podoben ... Foto: EPA
na koncertu Iron Maiden
... metalcem, ki jih prav tako privlači 'velikopotezna' glasba. Foto: EPA
Privrženci rapa niso med tistimi, ki bi trpeli zaradi pomanjkanja samozavesti.

Obširna raziskava, ki je pod drobnogled vzela več kot 36.000 ljudi, je pokazala, da glasbeni okus resnično odseva naš značaj (pa tudi to, da je v večini stereotipov vsaj zrno resnice). Je pa raziskava, ki jo je vodil oddelek za psihologijo edinburške univerze Heriot Watt, razkrila še nekaj pesenetljivega: "kultivirani" ljubitelji klasične glasbe imajo nadpovprečno veliko skupnega z ljudmi, ki se najraje "razmetavajo" ob "heavy metalu".

Raziskava je bila preprosta: sodelujoči so morali najprej čim bolj iskreno opisati svoj značaj, nato pa našteti še svoje najljubše glasbene zvrsti. Izkazalo se je, da ljubitelji določene glasbe sebe opisujejo z zelo podobnimi pridevniki.

Ljubiteljem "indie" scene (nekoč od velikih založb neodvisnih in zavestno nakonformističnih, danes pa pogosto zelo "mainstream" skupin, npr. Arctic Monkeys, Arcade Fire, The Wombats, We Are Scientists ...) je na primer skupno, da imajo nizko samozavest in niso pretirano motivirani, obenem pa se imajo za zelo ustvarjalne.

Tisti, ki si doma najraje "privijejo" rap, imajo o sebi občutno boljše mnenje in pravijo, da so komunikativni in ekstrovertirani. Slednje jim je skupno s privrženci plesne glasbe, ki pa so za nameček pogosto še za las neprijaznejši in bolj zaverovani vase.

"Kaj poslušaš?", s pomenom nabito vprašanje
Študija je predvsem skušala priti do dna vprašanju, v kolikšni meri se identificiramo z glasbo, ki jo poslušamo. "Ljudje se pogosto izražajo s pomočjo glasbe, ki jim je pri srcu - to pomeni tudi določen slog oblačenja, zahajanje v določen tip lokalov ali klubov in uporabo določenega besedišča. Ni presenetljivo, da vse to kaže tudi na določen tip značaja," pravi vodja raziskave Adrian North.

To seveda pojasnjuje tudi, zakaj se toliko novih poznanstev in prijateljstev splete v zvezi z glasbo in zakaj so nekateri vedno pripravljeni zaščitniško vzkipeti v zagovor svoje najljubše skupine: ko kdo napade ali pohvali tvojega najljubšega pevca, je to (posredno) lahko tudi ocena tvojega značaja.

Kaj imajo torej skupnega metalci in ljubitelji klasike?
Oboji so izrazito naklonjeni "grandioznemu", ugotavlja profesor North. Drugače povedano: večja verjetnost je, da bo oboževalec Metallice (z užitkom) poslušal Wagnerja, kot pa da bo ljubitelj The Killers (indie) kdaj na glas privil reggae. Če odštejemo starostno razliko, so ljubitelji klasike isti tip osebnosti kot ljubitelji metala; obojim je pri srcu občutek teatralnosti, ki preveva njim ljubo glasbo. Tako heavy metal kot klasika od izvajalca tudi zahtevata veliko vaje, discipline in zbranosti.

Povzetek (glasbene osebne izkaznice)
Indie:
nizka samozavest, niso ravno garači, zelo ustvarjalni
Rock: visoka samozavest, zelo ustvarjalni, delavni, dobro se počutijo v svoji koži, niso pa preveč prijazni ali radodarni
Bluz: visoka samozavest, ustvarjalni, komunikativni, se ne obremenjujejo s seboj
Klasična glasba: enake lastnosti kot ljubitelji bluza, le da niso tako odprti
Heavy metal: zelo ustvarjalni in zadovoljni v svoji koži, ne pa zelo odprti ali delavni
Reggae: visoka samozavest, ustvarjalni, ekstrovertirani, prijazni, radodarni in sproščeni, ne pa zelo delavni
Country: zelo delavni in odprti
Plesna glasba: ustvarjalni in komunikativni, ne pa prijazni ali velikodušni
Rap: visoka samozavest, odprti

Ana Jurc