Za strune je Osaki po poročanju BBC-ja uporabil svilo 300 samic pajka vrste Nephila maculata, ki je znana po posebej zapletenih mrežah in svoji velikosti.

Od 3.000 do 5.000 niti za eno struno
Osaki že mnogo let raziskuje lastnosti svile, ki jo proizvajajo pajki, najbolj pa se je posvetil svilnim nitim, s katerih pajki visijo. Ko je svoje "pajkove violinske strune" pobliže pregledal z elektronskim mikroskopom, je ugotovil, da so popolnoma okrogle, v prerezu pa so skupaj spletene tako, da med njimi ni nobenega prostora. Prav zaradi tega naj bi bile po besedah japonskega znanstvenika zelo močne in proizvajale značilen zvok. "Več poklicnih violinistov je povedalo, da strune iz pajčevine ustvarjajo bolj zaželeno barvo zvoka in da lahko z njimi ustvarjajo novo glasbo," je zapisal Osaki.

Raziskovalec je najprej izpopolnil metode, s katerimi lahko iz v laboratoriju vzrejenih pajkov pridobi večje količine svile. Za vsako struno je Osaki potreboval od 3.000 do 5.000 posameznih niti, ki jih je najprej zvijal v eno smer in tako dobil zvitke. Tri takšne zvitke je potem "spletel" v struno. Izmeril je tudi natezno trdnost pajkovih strun, ki se, kot so pokazali izsledki, strgajo hitreje kot tradicionalne, a redko uporabljane črevne strune, so pa vzdržljivejše kot strune z najlonsko sredico in aluminijasto oblogo. "Godala, kot je violina, so bila predmet številnih znanstvenih raziskav. Veliko podrobnosti pa še ni bilo pojasnjenih, ker je večino glasbenikov bolj zanimal trup violine kot lastnosti loka ali strun," je še povedal Osaki, ki bo natančno študijo "pajkovih strun" objavil v naslednji številki revije Physical Review Letters.