In res smo bili v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma priča zvočno-vizualnemu užitku, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Skupina z baletniki pod koreografskim vodstvom Valentine Turcu in Edwarda Cluga ni nastopala prvič in morda je na odru prav zato vladalo tako sproščeno razpoloženje. Zdaj prefinjeni, zdaj živahni in nagajivi plesni gibi baletnikov so na trenutke tako pritegnili pozornost, da je gledalec nehote pozabil, da plesalci plešejo ob živi glasbi. A ne za dolgo, saj so baletniki vedno znova zapuščali oder. Takrat je v prvi plan zopet stopila glasba. Poleg pesmi z zadnje plošče Cvik Cvak!, v katerih nas skupina popelje v Rezijo, smo slišali tudi marsikatero pesem s prejšnjih izdelkov; nagajivo Jabuko, skladbe Pobelelo polje, Lucija, Zrelo je žito, Smrt, zaprta v sod ... Ob vedno znova pretresljivi Ameriki se je mala, a glasna, zdaj obuta, zdaj bosonoga pevka Vesna Zornik pridružila šestim plesalcem in skupaj so nam naslikali žalostno usodo slovenskih fantov, ki so se odpravili v ZDA iskat boljši jutri.

Katalena ostaja sicer zvesta svoji tradiciji mešanja starih ljudskih napevov z modernimi, rockovskimi, džezovskimi, na trenutke skoraj eksperimentalnimi vložki. Ko utihnejo instrumenti, se na odru zgodi mali vokalni živalski vrt, fantje in dekleta oponašajo kokoši in druge živali ... Kot bi bili na Norih gobah, ki jih je v pesmi nekoč opisala Svetlana Makarovič, Katalena pa sinoči to isto pesem uglasbila. Na odru sta se stalni zasedbi pridružila tudi razigrana violinistka Jelena Ždrale in občasni član skupine, harmonikaš Marko Brdnik. Ko se je koncert približeval koncu, smo slišali še uspešnico z zadnjega albuma, pesem Lisica in skoraj psihadelično Ajdovsko.

Dobri dve uri sta minili kot bi mignil in po dolgem aplavzu, ki se ni in ni polegel, se je skupina zares poslovila s še eno presunljvo pesmijo Aj, zelena je vsa gora. Lepo je bilo videti, da lahko ljudska glasba tako ogreje ljudska srca. Koncert so sicer zabeležile tudi kamere naše televizije. Posnetek bo Uredništvo za resno glasbo predvajalo še pred koncem leta.

Ines Kočar