Osnutek novele zakona o medijih ohranja obveznost 20-odstotnega deleža slovenske glasbe vse predvajane glasbe, a z dodatno zahtevo, da mora biti ta dosežen tudi v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa. Novo opredelitev slovenske glasbe osnutek podaja po vzoru zakona o medijih iz leta 2001.

Za slovensko glasbo bi tako štele vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Takšna opredelitev prinaša številne nejasnosti in odraža očitno nerazumevanje glasbenega ustvarjanja ministrstva.

Utemeljeni očitki o ponovni polarizaciji
Do osnutka novele se je med drugim opredelila sindikalna konferenca glasbenikov, ki deluje znotraj sindikata Glosa in zastopa tako člane nacionalnih orkestrov kot samozaposlene glasbenike. Po njihovem mnenju predlog na način, kot je zastavljen, "prinaša ponoven polarizacijski moment, ki že tako pregovorno razdvojen narod ponovno deli, tokrat mnenjsko".

Glede na to, da naj bi bila svoboda govora in izražanja v vseh oblikah in jezikih ustavna kategorija, se jim zdita omejevanje in zapovedovanje načina in uporabe komunikacijskega jezika v primeru glasbe absurdni. "Če sta potrebni dodatna stimulacija in spodbuda za ustvarjanje v slovenskem jeziku, potem je takšna poteza vsekakor na mestu, vendar na način, da tiste, ki se za to odločijo, dodatno nagradi in stimulira, ne na način, da tistim, ki ustvarjajo v drugih jezikih, to onemogoča oziroma jih deprivilegira. Takšna regulacija je neprimerna in škodljiva za številne ustvarjalce."

S predvideno kvoto se načeloma strinjajo, ker "ugotavljajo, da so uporabniki zaščitenih vsebin in predvsem izdajatelji radijskih in televizijskih programov hitro našli prakso, ki je namen predpisa obšla". Primerna kvota domače glasbe bi bila po mnenju sindikalne konference 40 odstotkov. Vendar bi si želeli, da bi bila ne samo dosežena, ampak da bi izdajatelji uporabljali več kot 60 odstotkov domače glasbe in da bi bila razporejena čez celotni dnevni termin enakomerno.

Različna merila za različne ustanove
Violinist Bojan Cvetrežnik zagovarja, da bi kvote pri javnih in zasebnih medijih morale biti ločene, čeprav bi 20 odstotkov lahko predstavljalo neki kompromis. Sam se nagiba k popolni svobodi pri komercialnih postajah, medtem ko bi za postaje, ki so bile ustanovljene v javnem interesu, morala veljati strožja pravila. Vendar jezik po njegovem mnenju ne bi smel biti pogoj. "Slovenska glasba je glasba, ki je ustvarjena izpod peresa slovenskega ustvarjalca," meni Cvetrežnik, ne glede na to, ali je bila producirana v Sloveniji ali v tujini.

Slovenski glasbeniki – manjšina v svoji lastni državi?
Tinkara Kovač, od pred kratkim tudi predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, ki zastopa poklicne glasbenike, ki niso v javnem sektorju, se osebno z 20 odstotki slovenske glasbe v dnevnem času ne strinja. To bi po njenem mnenju pomenilo, da bodo slovenski glasbeniki "manjšina v svoji lastni državi". Minimalna kvota slovenske glasbe v dnevnem času bi morala biti vsaj 51 odstotkov, torej vsaj en odstotek v korist slovenskim glasbenikom. O opredelitvi slovenske glasbe je Kovačeva dodala: "Slovenska glasba je glasba tistih slovenskih glasbenikov, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, ne glede na to, v katerem jeziku jo izvajajo oziroma na način, kako se izražajo."

Kvote kot dvorezen meč
Skladatelj in instrumentalist Rok Golob kvote sicer podpira, vendar se mu zdijo dvorezen meč. Po njegovem mnenju je "skrajno nadležna ideja, da bi morali nekoga siliti v to, koliko slovenske glasbe je treba vrteti" - če je nekomu všeč, naj bi jo tako ali tako vrteli. "A težava je v agresivnem marketingu neslovenske glasbe, ki v velikih primerih poslušalce zavestno ali podzavestno kvantitativno sili v poslušanje. Tu je zadaj preprosto interes kapitala in prav zaradi tega je v resnici treba zaščititi domače izvajalce." Omejitve, v katerem jeziku kdo ustvarja, pa ne bi smelo biti, ker sta umetnost in glasba univerzalni. "Glasbo lahko ustvarjaš, v katerem koli jeziku čutiš, in si zato še vedno to, kar si, recimo Slovenec," je dodal Golob.

Osnutek novele je do 22. junija v javni razpravi, saj do takrat na ministrstvu sprejemajo pripombe in odzive na predlagano besedilo.