Že škotski pesniki 15. in 16. stoletja so, čeprav so se srborito spopadali, spoštovali besedno okretnost svojih nasprotnikov. Škotje naj bi navado prevzeli od galskih 'filidov' (poklicni pesniki), ki so sestavljali zlobne tirade o ljudeh, ki so se jim kako zamerili. Skandinavci niso bili nič boljši: primer takega pesnjenja se najde tudi v Eddi, islandski epski pesnitvi iz 13. stoletja. Foto:
Že škotski pesniki 15. in 16. stoletja so, čeprav so se srborito spopadali, spoštovali besedno okretnost svojih nasprotnikov. Škotje naj bi navado prevzeli od galskih 'filidov' (poklicni pesniki), ki so sestavljali zlobne tirade o ljudeh, ki so se jim kako zamerili. Skandinavci niso bili nič boljši: primer takega pesnjenja se najde tudi v Eddi, islandski epski pesnitvi iz 13. stoletja. Foto:
Robert Burns
Pesnitev Roberta Burnsa (To a Louse - v prostem prevodu bi to pomenilo Gnidi) s svojim slogom parodira škotsko tradicijo obmetavanja z žaljivkami. James Joyce je v pesmi The Holy Office duhovito preklel nerazumevajočo družbo.

Univerzitetni profesor Ferenc Szasz raziskuje tezo, da so se t. i. raperske bitke - torej "nastop", v katerem si dva ali več nastopajočih izmenično v obraz mečejo čim bolj izvirne in zapletene žalitve - razvile iz starega kaledonskega običaja, ki so mu v angleščini rekli "flyting".

Izročilo pravi, da so škotski sužnjelastniki običaj s seboj prinesli v Ameriko, kjer so ga vrsto let pozneje sužnji vzeli za svojega in ga vpletli v svojo kulturo. Szasz je prepričan, da je med starodavnim škotskim načinom "poravnave računov" in raperskimi dvoboji (ki jih je pred nekaj leti denimo nazorno prikazal film 8 Mile) jasna vez. "Škotje imajo starodavni običaj "flytinga": intenziven besedni spopad, pogosto prepleten z vulgarizmi, ki je zelo podoben početju današnje urbane temnopolte mladine. Tema kulturama je skupno, da visoko cenita satiro, in tak dvoboj je njena najvišja stopnja - zadnja stopnička pred fizičnim obračunom." Do tega zaključka je Szasz prišel v študiji, v kateri je raziskoval zgodovinski okvir pesniškega opusa Roberta Burnsa.

Kletvic pač ni izumil naš čas
Najslavnejši ohranjeni primerek "flytinga" najdemo v besedilu iz 16. stoletja, v katerem si pesnika na dvoru kralja Jamesa IV. v obraz mečeta rimane žaljivke. Tekst Flyting Of Dunbar And Kennedy je neki literarni teoretik s smislom za humor opisal kot "nekaj več kot petsto vrstic svinjarije". Prvi primer uporabe tega postopka na ameriških tleh, ki ga je prof. Szasz lahko našel, je iz leta 1861, ko je o "fenomenu" poročal New York Vanity Fair.

A. J.