9. januarja se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poimenovanih Mozartine, ki ljubiteljem klasične glasbe že vrsto let pestrijo nedeljske dopoldneve. Cikel, ki je programsko postavljen v klasični okvir, sestavlja 5 koncertov, ki vsakič potekajo ob 11.00, v Veliki dvorani Slovenske filharmonije (letos so to še 6. februar, 13. marec, 17. april in 18. maj).

Izbor del je tokrat pripravil avstrijski violinist, dirigent in pedagog Günter Pichler (1940). Pichler je po končanem študiju violine na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost že z osemnajstimi leti postal koncertni mojster Dunajskih simfonikov, tri leta pozneje pa ga je Herbert von Karajan izbral za koncertnega mojstra Dunajskih filharmonikov.

Njegova zvezda se je prižgala zgodaj
Leta 1969 je Pichler dobil nagrado za najboljšo interpretacijo, ki se imenuje po W. A. Mozartu. Leto pozneje je ustanovil znameniti godalni kvartet Albana Berga. Ansambel je postal eden najboljših in najbolj cenjenih tovrstnih komornih ansamblov, pravi svetilnik svetovnim godalnim kvartetom in vrsto let vzornik vsem drugim.

Violinist, ki si je želel dirigirati
A njegove ambicije so bile še bolj visokoleteče: začel se je ukvarjati z dirigiranjem in leta 1989 je debitiral v dunajski Koncertni hiši z Dunajskim komornim orkestrom. Kolikor mu je delo v godalnem kvartetu dopuščalo, je z veseljem sledil številnim povabilom orkestrov, s katerimi je uresničil tudi nekaj odmevnih evropskih, pa tudi svetovnih turnej.

Kot dirigent Günter Pichler izjemno pozornost posveča sodelovanju med glasbeniki: spodbuja jih k medsebojnemu poslušanju, k osebni odgovornosti in zbuja jim veselje do muziciranja. Dunajski časopis Die Presse je o njem zapisal: "Pichler ni le svetovno priznani komorni glasbenik in violinist, temveč odličen 'orkestrski trener' in dirigent." Süddeutsche Zeitung meni, da je dirigent z izjemnim občutkom za komorno muziciranje. Njegov repertoar se giblje od klasicizma do romantike v 20. stoletje, pa tudi najsodobnejše literature.

Cikel zimzelenih klasik (dobesedno)
Letošnji programski izbor Mozartin 2011 je umetniški vodja sestavil iz skladb, ki jih občinstvo večinoma pozna in jih rado posluša. Na programu je nekaj pravih biserov in morda najlepših primerov glasbene orkestrske in koncertne literature, ki je nastala v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja.

Kaj lahko pričakujemo v nedeljo?
Na prvem koncertu bo največja programska zanimivost, kot je Monika Kartin zapisala v programsko knjižico cikla, mladostni violinski koncert, ki ga je Felix Mendelssohn Bartholdy napisal s trinajstimi leti. V nasprotju s preostalimi skladatelji svoje dobe je imel na razpolago svoj orkester, saj je izhajal iz bogate judovske družine berlinskih bankirjev in filozofov - tako je lahko svoja dela "v živo" preizkušal in preposlušal.

Za zbujanje skomin ...
Februarski in aprilski koncert bosta zaznamovali kar dve deli velikega Ludwiga van Beethovna: uvertura Coriolan in 4. simfonija februarskega, aprilskega pa uvertura Prometej in Simfonija št. 2 v D-duru, ki se še krepko ozira v klasicizem. Slepni koncert letos prinaša eno samo delo, a zato eno najbolj priljubljenih (ne le iz obdobja baroka, ampak vseh časov): Vivaldijeve Štiri letne čase.