Založba kaset in plošč RTV Slovenija je na primer samo lani izdala kar petnajst zgoščenk s področja klasične in džezglasbe. Lahko bi rekli tudi - en album za vsako leto, ko je na stolčku direktorja in urednika založbe sedel Ivo Umek. V tem obdobju je založba kaset in plošč RTV Slovenija izdala 1.800 nosilcev zvoka in slike (sprva so bile to plošče, nato kasete in videokasete, zdaj pa so glasbena "valuta" seveda CD-ji in DVD-ji) - za lažjo predstavo: če bi imeli prav vse, bi bil vaš arhiv bogatejši za kar sto tisoč minut programa.

Konec neke ere
Ivu Umku, ki se je z glasbo začel ukvarjati kot klaviaturist Belih vran, nato pa se leta 1974 pridružil RTV Slovenija, je danes generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej v zahvalo za njegovo vlogo pri glasbeni vzgoji Slovencev izročil kipec vsem znanega dečka s piščaljo.

Portreti opernih velikanov
V zbirkah slovenskih ljubiteljev opere se je v preteklem letu zapolnila praznina - izšle so namreč portretne plošče nepozabnega basista Ladka Korošca (še danes za marsikoga pomeni utelešenje Don Bartola iz Seviljskega brivca), prvega lirskega tenorista ljubljanske Opere Mira Brajnika in sopranistke Vilme Bukovec. Bukovčeva, ki je na vrhuncu svoje kariere v moskovskem Bolšoj teatru nastopila kot Margareta in Čo-čo-san, retrospektivno izdajo svojih del razume kot nekakšno renesanso. "Po 40 letih je moj umetniški torzo s to zbirko dobil obraz in dušo. Dolgo sem bila pozabljena, zdaj pa od vseh strani dobivam pohvale in čestitke," nam je povedala upokojena sopraniska. V svoji široki paleti opernih vlog, ki so se raztezale od liričnih do dramskih, je najraje pela v Dvoržakovi Rusalki.

Vinko Globokar obvlada tudi džez
Tisti, ki jim je bolj kot opera pri srcu džez, se lahko zdaj pobliže spoznajo s to razsežnostjo v opusu Vinka Globokarja. Prvič je namreč izdal svoje arhivske posnetke iz časa, ko je igral džezovsko in zabavno glasbo; v zbirki Hallo, Do you hear me? je tudi nakaj zimzelenih klasik, kakršni sta My Funny Valentine in Cry Me a River.

Nastajanje jubilejne plošče ob 50. obletnici delovanja tria Lorenz je prekinila smrt Primoža Lorenza, enega od treh členov bratovskega ansambla. Trio Lorenz, ki je, resnici na ljubo, 50. obletnico svojega prvega javnega nastopa zaznamoval že leta 2005, je bil v svetovnem merilu izjemen predvsem zato, ker je na svojih nastopih vedno igral na pamet.

Violončelisti so od nekdaj radi posegali po Bachu, čeprav so bile skladbe, ki so si jih izbirali, velikokrat napisane za kako drugo glasbilo - in Tomaž Sever ni nobena izjema. Na plošči Melanholija je moči združil s pianistom Hinkom Haasom. Skladbo, po kateri je celotni projekt dobil naslov, je skladatelj Uroš Rojko posvetil prav Severju.

Osem veličastnih
Slovenski oktet, ena najuglednejših slovenskih vokalnih zasedb, ima za seboj tako obsežen opus, da bi ga bilo na eni plošči nemogoče objeti. Tokrat so z albumom Pa se sliš' v ospredje postavili posnetke dveh generacij (1966-1978 in 1978-1996), v končni nabor pa je prišla pisana zbirka rezijanskih, slovenskih in ruskih narodnih ter črnskih duhovnih pesmi.

Tomaž Petrač se je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija "lotil" izključno del Pavla Šivica in Lucijana Marije Škerjanca, flavtist Cveto Kobal pa se je na albumu Contemporary osredinil le na dela slovenskih skladateljev srednje generacije, s katerimi je večinoma sodeloval že v študentskih letih.

Ko poezija sreča glasbo
Skladatelj in pianist Žiga Stanič je za klavir uglasbil besedila Kafke, Dostojevskega, Toneta Pavčka, Ivana Minattija, Mile Kačičeve in Gabriele Mistral, Zoran Škrinjar pa se je prav tako lotil zanimivega podviga: njegov The Magic Voice of Miss Mysterious je dvojni album, na katerem lahko primerjamo žive in studijske posnetke nekaterih istih skladb.

Glasbeni pregled leta 2006 lahko končamo še s trojico velikih: Miran Kolbl in Mojca Zlobko Vajgl sta združila dve strunski glasbili, violino in harfo, Zoltan Peter pa je na svojem CD-ju v en tematski koncept združil skladateljska velikana Lucijana Marijo Škerjanca in "otožno nostalgičnega" Sergeja Rahmaninova. Čisto na koncu pa naj omenimo le še večno zgodbo o padcu človeka, ki je segal previsoko: najnovejši posnetek Gounodovega Fausta je sad dela Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Izid zgoščenk so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Glasbena matica ter Glasbeni program in Produkcija Radia Slovenija.

Ana Jurc