SIGIC deluje že od leta 2004, toda v širši javnosti še ni dodobra "ustoličen". "Glasbenikom se trudimo pomagati tudi sistematično in zato organiziramo promocijske projekte," pojasnjuje Švrljuga.

"Komercialna ali všečna glasba je vedno obstajala in verjetno ni s tem nič narobe. Težavo vidim predvsem v stopnji izobraženosti poslušalcev in njihovi pripravljenosti, da glasbo sprejemajo aktivno in da v doživetje večjega užitka vložijo tudi več truda," izpostavlja eno izmed ključnih težav z dojemanjem današnje glasbe Švrljuga.

Več pa si lahko preberete spodaj.

SIGIC je med nami od leta 2004, pa se še vedno zdi, da premalo vemo o njem. Ste vir številnih informacij. Konkretno - če se na vas obrne glasbena skupina ali izvajalec, kako mu lahko pomagate?
BŠ: SIGIC je v prvih letih svojega obstoja moral postaviti osnovno infrastrukturo in orodje, ki je nujno potrebno za delovanje. V mislih imam predvsem spletno stran in bazo podatkov o slovenski glasbi (osebah, ustanovah, dogodkih itd.). Potem je bila tukaj še umestitev centra v domačo in mednarodno profesionalno mrežo. V prvih letih se je SIGIC aktivno vključil v svetovno mrežo glasbenoinformacijskih centrov IAMIC in je v njej edini predstavnik Slovenije. Članstvo v IAMIC-u pa predstavlja eno izmed najboljših izhodišč za nadaljnja mednarodna povezovanja, saj te kot člana od informacije ali osebe v praktično vseh državah razvitega sveta (trenutno so člani IAMIC-a predvsem evropske in severnoameriške države ter Avstralija in Nova Zelandija) loči le en telefonski klic.
V tem se verjetno skriva tudi največja vrednost SIGIC-a za glasbenike, ki se na nas lahko obrnejo s konkretnimi vprašanji glede glasbene scene določene države in njenih akterjev, s katerimi jih lahko povežemo.

Glasbenikom se trudimo pomagati tudi sistematično in zato organiziramo promocijske projekte. V letu 2011 smo imeli dva večja mednarodna projekta, ki sta temeljila na naših dveh izdajah - obsežnih in informativnih kompilacijah sodobnega slovenskega džeza in etnoglasbe. Tako smo lani organizirali celostno predstavitev slovenskega džeza na osrednjem evropskem sejmu za džez Jazzahead v Bremnu ter slovenske etnoglasbe na velikem sejmu za glasbe sveta Womex v Köbenhavnu. Na obeh sejmih smo z našo stojnico, na kateri smo poleg kompilacij predstavili glasbenike in druge izdaje domačih založb, pritegnili precejšnje zanimanje mednarodne strokovne javnosti in medijev. Nekateri so glasbo, ki so jo spoznali prek naših kompilacij, tudi uvrstili na programe svojih radijskih ali televizijskih postaj.

Nič manj pomembna ni promocija slovenske glasbe doma oziroma informiranje o kakovostnih presežkih domačih glasbenikov. Dodatno vlogo pri tem igra naša spletna revija o glasbi Odzven, ki trenutno deluje praktično kot edina (poleg tiskane revije Glasna) profesionalizirana in redno izhajajoča glasbena revija za vse žanre pri nas in ki redno objavlja novice, kritike, intervjuje in bolj poglobljena besedila o glasbi.

Sodelujete tudi s tujino in navezovanjem stikov. Kako težko je pravzaprav za slovenskega organizatorja ali institucijo - kot ste vi - vzpostaviti čvrste stike?
BŠ: Na to vprašanje sem delno že odgovorila. Če je organizacija profesionalna in to lahko dokaže z uspešnimi projekti in izdajami, potem vzpostavitev dobrega stika ni prav nič težka. Določeno število tesnih stikov po svetu in partnerstev že imamo (že denimo s člani zveze IAMIC ali partnerji iz skupnega projekta za podporo glasbenikom, ki je pred kratkim dobil podporo EU-ja) in ti ljudje lahko vedno jamčijo za našo resnost in kredibilnost. Odtlej se nadaljnja vrata hitro odpirajo. Pri tem bi si želela več vpetosti in globljega sodelovanja z domačimi akterji (glasbeniki, založbami itd.), zaradi katerih vse to tudi počnemo. Vrata, ki jih odpiramo, odpiramo zanje in bi si želeli, da te priložnosti izkoristijo. Včasih je celo težje zaupanje dobiti doma kot na tujem; vendar verjamem, da s profesionalnim, dobro zastavljenim in predanim delom lahko vedno dokažemo svojo vrednost.

Problem pa je predvsem v financah. Za učinkovito mednarodno delovanje so potrebna določena sredstva, ki glasbenim profesionalcem seveda hitro poidejo za kritje osnovnih stroškov delovanja in ustvarjanja. Trenutno se zdi, da bo situacija še neprimerno težja. Treba je jasno povedati, da je že zdaj podpora za učinkovito promocijo slovenske glasbe - v tujini in doma! - prenizka, in to v času, ko države razvitega sveta pripisujejo kulturnim dobrinam velik pomen za razvoj identitete in mednarodne prepoznavnosti države.

Leta 2011 ste začeli z izdajanjem preglednih kompilacijskih zgoščenk, s katerimi predstavljate aktualno glasbeno dogajanje v posameznih glasbenih žanrih. Imate morda občutek, da se slovenska glasba pod pritiskom komerciale izgublja? Kaj se dogaja z njo?
BŠ: Problem je verjetno širši. Pri tem bi se navezala predvsem na del vašega vprašanja, ki meri na "komercialo". Komercialna ali všečna glasba je vedno obstajala in verjetno ni s tem nič narobe. Težavo vidim predvsem v stopnji izobraženosti poslušalcev in njihovi pripravljenosti, da glasbo sprejemajo aktivno in da v doživetje večjega užitka vložijo tudi več truda. Josef Haydn je bil v svojem času izjemno priljubljen in "komercialen". Vendar je bil priljubljen predvsem v okolju, ki je narekovalo omikan glasbeni okus; to so bili izobraženci, ki so morali dobro poznati tudi glasbo. O sodobnem fenomenu prevlade komercialne zabavne glasbe bi gotovo lahko več povedal kak sociolog. Opazujem pa, da vlada prepričanje, da je glasba nekaj, za kar ne potrebuješ razuma; da je zgolj stvar čustev. To je močno kontradiktorno, saj glasbenik potrebuje še kako veliko znanj in veščin, da lahko ustvari dobro glasbo. Enako velja za poslušalca - bolj ko se v glasbo poglablja in izobražuje, več različnega in kompleksnega bo lahko sprejel in užitek bo tudi večji. Bojim se, da se v Sloveniji dogaja nekaj zelo slabega - v splošnem izobraževanju je pouk glasbe tako ali tako pomanjkljiv in otroci nimajo priložnosti priti v stik z raznoliko glasbo. Javni medijski prostor pa boleha za pomanjkanjem refleksije in kakovostnega diskurza o glasbi, ki bi omogočil zainteresiranim posameznikom, da razširjajo svoja obzorja in poglabljajo razumevanje. Tudi zato smo ustanovili spletno revijo o glasbi Odzven, saj smo prepričani, da glasbeniki in njihovi poslušalci nujno potrebujejo prostor za kakovostno refleksijo o glasbeni ustvarjalnosti in razvoj kritične misli in poslušanja. Podobno poslanstvo imata tudi obe naši kompilaciji, saj poleg jagodnega izbora skladb vsebujeta tudi izčrpni knjižici z besedili, ki osvetlijo predstavljeno glasbo na različne načine.

Problem torej ni zgolj v tem, da se slovenska glasba pod pritiskom komerciale izgublja, problem je, da je splošna drža pasivna - "anything goes" - in da ne ustvarjamo dovolj pogojev, na temelju katerih bi lahko omogočili pravi razcvet glasbene ustvarjalnosti ter predanega in zahtevnega poslušalca. Bojim se, da problem ni zgolj slovenski; bi se pa strinjala, da je pri nas še posebno pereč.

Kakšno prihodnost napovedujete STG-ju?
BŠ: Slovenski teden glasbe je dogodek, ki lahko prinese veliko pozitivnih učinkov za domače izvajalce. Koncept je dober. Na odprt razpis se namreč lahko prijavi vsakdo, o nastopajočih pa odloča nepristranska mednarodna komisija, ki jo sestavljajo ugledni producenti in predstavniki festivalov. Najboljši izvajalci dobijo priložnost nastopiti v okviru strnjenega festivalnega sporeda, ki omogoča intenzivno informiranje o aktualnem stanju v predstavljenih segmentih slovenske glasbe. SIGIC želi na Slovenskem tednu glasbe omogočiti glasbenikom enkratno priložnost, da pritegnejo pozornost tudi tujih producentov, zato zagotavlja udeležbo vodij nekaterih vodilnih festivalov, prizorišč in novinarjev iz tujine. Prav tako pomembno vlogo imajo delavnice za glasbenike, pri katerih SIGIC sodeluje. S praktičnimi predstavitvami želimo prispevati k temu, da izvajalci, ki so na začetku svoje kariere vrženi v neusmiljen poslovni svet, pridobijo osnove njegovih zakonitosti in se lažje in bolje znajdejo. Po naših dosedanjih izkušnjah je tovrstno izobraževanje potrebno.

Slovenski teden glasbe je konceptualno vsekakor dogodek, ki smo ga pogrešali, in če bo ekipa, ki ga ustvarja, dobro "zajahala" nemajhen izziv in znala vešče krmariti med razklanostmi znotraj same domače profesionalne srenje, lahko postane eden vodilnih dogodkov, ki bo promoviral slovensko glasbo in ji omogočal intenzivno komunikacijo s tujino.