V jubilejno leto so filharmoniki vstopili z vsakoletnim koncertom na novega leta dan, ena izmed osrednjih slovesnosti ob stoti obletnici pa je bil koncert v Slovenski filharmoniji, ki so ga pripravili na dan 60. obletnice prvega povojnega koncerta.

Pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so glasbeniki poustvarili skladbe Slavka Osterca, Marjana Kozine in Janija Goloba. Med drugim so odigrali tudi tudi Kozinovo simfonično pesnitev Bela krajina, Osterčevo simfonično pesnitev Mati ter Koncert za violončelo in orkester Janija Goloba, v katerem je solistično nastopil prvi violončelist orkestra Igor Škerjanec.

Preimenovanje
Prvi koncert po drugi svetovni vojni se je zgodil 13. januarja 1948 v unionski dvorani pod vodstvom Marjana Kozine, ki je bil prvi upravnik ponovno ustanovljene Slovenske filharmonije po drugi svetovni vojni. V njegovem duhu je minila tudi nocojšnja slavnost, ki jo je s slavnostnim govorom in razkritjem Kozinovega doprsnega kipa kiparja Janeza Pirnata odprl minister za kulturo Vasko Simoniti.

Poleg tega pa so nocoj preimenovali tudi obe dvorani filharmoniije; tako bo velika dvorana odslej nosila ime po Marjanu Kozini, mala pa po Slavku Ostrecu. Ob tej priložnosti so imenovali tudi nove častne člane; flavtistko Ireno Grafenauer, violinista Igorja Ozima, skladatelja Iva Petrića in Primoža Kureta, posmrtno pa sta imenovana skladatelj Marjan Lipovšek in muzikolog Dragotin Cvetko.

300 let zgodovine
Začetki slovenske filharmonije segajo v leto 1701, ko je bila ustanovljena Academia philharmonicorum, sledila je ustanovitev Filharmonične družbe leta 1794, z letom 1908 pa je po dogovoru z Glasbeno matico začela delovati Slovenska filharmonija. Več kot tristoletna tradicija postavlja Slovensko filharmonijo na mesto ene najstarejših glasbenih ustanov na svetu.

Pri Glasbeni matici so nato septembra 1919 ustanovili Orkestralno društvo, ljubiteljski godalni orkester, ki je nastopal samostojno ali skupaj s člani opernega in vojaškega, pozneje tudi radijskega orkestra ter s študenti v simfonični zasedbi. Leta 1934 pa so ustanovili Ljubljansko filharmonijo iz članov ljubljanske Opere in Orkestralnega društva, ki je do druge vojne organizirala dva redna koncerta v sezoni.

Med drugo svetovno vojno je delo filharmonije zamrlo, dokler niso 30. decembra 1947 na pobudo Kozine dirigenta Sama Hubada in muzikologa Vlada Goloba izdali sklep o ustanovitvi Slovenske filharmonije, ki deluje še danes.