Lucijan Marija Škerjanc je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino in se podpisal pod vse glasbene oblike, razen opere. Izoblikoval je slog, v katerem je združil prvine pozne romantike, impresionizma in modernejših tokov. Foto:
Lucijan Marija Škerjanc je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino in se podpisal pod vse glasbene oblike, razen opere. Izoblikoval je slog, v katerem je združil prvine pozne romantike, impresionizma in modernejših tokov. Foto:

Na koncertih v organizaciji Hiše kulture Celje - prvi se je odvil v cerkvi sv. Jožefa, drugi pa se bo 1. decembra ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani - je zazvenela mojstrova redko izvajana Slovenska maša.
Slovensko mašo za bariton solo in dvojni godalni kvartet je Škerjanc napisal leta 1940, istega leta pa je bila tudi krstno izvedena na Golem brdu pri Ljubljani. Izvedbi je kritika namenila naklonjene komentarje in poudarila njen koncertantni in obče duhovni pomen, manj pa uporabnost za vsakodnevno bogoslužno rabo. Ta maša najbrž pomeni ustvarjalno srečanje skladatelja z večnimi temami in Bogom, morda tudi v luči razplamtelega začetka druge svetovne vojne in je edino mašno delo v mojstrovem bogatem opusu.
Mašo so izvedli basist Janko Volčanšek, organist Andraž Slakan in Komorni orkester Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Prisluhniti je bilo mogoče še odlomku iz skladateljevega 2. godalnega kvarteta.
Hiša kulture Celje je koncerta pripravila v sodelovanju s Fundacijo Lucijana Marije Škerjanca in Društvom za oživljanje podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane.
Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973), ki velja za osrednjo skladateljsko osebnost 20. stoletja, se je šolal v Ljubljani, Pragi, na Dunaju ter izpopolnjeval v Parizu in Baslu. Bil je glasbenik širokih razgledov in mnogostranski v svojem delu. Deloval je kot profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in nekaj let njen rektor, bil je tudi pianist, dirigent, glasbeni pisec in upravnik Slovenske filharmonije. Od leta 1949 je bil redni član SAZU-ja.