Češkega dirigenta se bodo danes ob 19.30 spomnili s koncertom v Unionski dvorani (v času Talichovega delovanja je bila ta največja v mestu), uro pred tem pa pred Unionsko dvorano odkrili spomenik, ki ga je izdelal kipar Metod Frlic. Na koncertu bodo dela slovenskih in čeških avtorjev iz tistega obdobja obudili Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Simon Dvoršak in solisti.

Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo, ki po napovedih njenega soavtorja Petra Kuharja odkriva doslej malo znane povezave Češke s Slovenijo. Predstavila bo ne le Talicha in njegovo delovanje v Ljubljani, temveč tudi lepote češkega krasa in njegovo središče, pred 750 leti ustanovljeno mesto Beroun pri Pragi, kjer je živel z ženo, pianistko Vido Prelesnik (1886-1976) iz Ljubljane.

Vaclav Talich (1883-1961) je leta 1908, ko mu je bilo 25 let, prevzel vodenje novega koncertnega orkestra, ki so ga v dogovoru z Glasbeno matico ustanovili iz stare društvene godbe in ga poimenovali Slovenska filharmonija (SF). To so bila leta, ko so nacionalna nasprotja med Nemci in Slovenci dosegla vrelišče.

Prvi koraki, ki so vodili k orkestru Slovenske filharmonije
Že prvi koncertni nastop orkestra, v katerem so nastopali predvsem češki glasbeniki, je bil popoln uspeh. Kot še preberimo v dokumentarni monografiji Slovenska filharmonija - Academia philharmonicorum 1701-2001, je orkester sodeloval pri opernih predstavah takratnega Deželnega gledališča, nastopal je v Unionski dvorani in "ob pogrnjenih mizah" v restavraciji, kjer je privabljal "nebroj slovenskega občinstva iz vseh slojev", na promenadnih koncertih in drugod. Zaradi finančnih težav se je moral v veliki meri posvečati popularnim prireditvam.

S posebnim posluhom za domače avtorje
Talicha so imenovali tudi za glasbenega vodjo Deželnega gledališča. S svojim delom je dal nove impulze slovenski glasbi, saj so v tem času nastajala tudi domača dela za orkester. Samo v prvi sezoni obstoja je predhodnik današnje Slovenske filharmonije, brez upoštevanja rednega sodelovanja v Deželnem gledališču, nastopil kar 190-krat. Sicer je bila na sporedih simfoničnih koncertov načeloma vsa svetovna literatura, še posebej pa so glasbeniki izvajali dela domačih avtorjev Viktorja Parme, Hugolina Sattnerja, Antona Lajovca in drugih.

Odhod "največjega reproduktivnega talenta"
Kot piše v omenjeni monografiji, je ustanovitev orkestra Slovenske filharmonije pomenila pogumno dejanje mlade slovenske kulture, ki bi ob pametni politiki lahko postalo nosilec glasbenega življenja na instrumentalnem področju. Vendar si o njem niso bili enotni niti v Glasbeni matici, še manj v tedanji ljubljanski politiki. Jeseni 1913 so orkester razpustili, potem ko zaradi finančnih težav in strankarskih nesoglasij nastopila kriza v operi in posledično v SF-ju. Talich, ki ga je leta 1912 Lajovic opisal kot "največjega reproduktivnega talenta, ki smo jih doslej Slovenci imeli med seboj", pa je Ljubljano zapustil že leto pred tem.

Ob stoletnici delovanja baleta v Ljubljani
V organizaciji Festivala Ljubljana so Slovenski glasbeni dnevi od 12. aprila obujali spomin na 100-letnico začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani tako s koncerti kot z muzikološkim simpozijem, na katerem je več kot 30 raziskovalcev iz 16 držav razpravljalo o vlogi nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju, tudi s pogledom na aktualno domače stanje.