Royal Festival Hall velja za enega najlepših primerov arhitekture zrelega modernizma v Londonu. Po novem je tudi primer glasbene dvorane z dobro akustiko. Foto:
Royal Festival Hall velja za enega najlepših primerov arhitekture zrelega modernizma v Londonu. Po novem je tudi primer glasbene dvorane z dobro akustiko. Foto:
London Royal Philharmonic Orchestra
Londonski kraljevi filharmoniki so bili prvi veliki orkester, ki je preizkusil prenovljeno dvorano Royal Festival Hall. Foto: EPA

Zadnji konec tedna je namreč v londonski dvorani, eni izmed prvih velikih zgradb, ki so jih dokončali med povojno obnovo Londona, potekal 48-urni program ob odprtju prenovljene dvorane, ki je slovela po osupljivo slabi akustiki. Za obnovo dvorane so namenili okoli 170 milijonov evrov. Da je bil denar dobro porabljen, je najbolje razkril skupni nastop filharmoničnega orkestra in 2.000-glavega zbora. Ob izvedbi Beethovnove 9. simfonije je bilo takoj jasno, da je akustika v dvorani zdaj boljša.

Propagandni projekt ob 100-letnici svetovne razstave
Gradnja Royal Festival Halla je bila v bistvu propagandni projekt povojne laburistične vlade. Objekt so zgradili ob 100. obletnici velike svetovne razstave, ki je bila leta 1851 na ogled v Londonu. Royal Festival Hall naj bi bila obenem dokaz veličine zmagovite Velike Britanije in izkaz skrbi oblasti za britansko kulturo in za zabavo svojih državljanov. Vendar pa je bila dvorana od odprtja naprej deležna obtožb, da je v njej zvok obupno slab, slabo pa so delali tudi njeni vzdrževalci. Nastopajoči so se zato vedno znova pritoževali nad slabo opremo prostorov v zakulisju.

Načrtna prekinitev z viktorijansko tradicijo
Sam objekt velja za odličen primer zrelega modernizma s sredine 20. stoletja. V skupini za načrtovanje dvorane Royal Festival Hall so bili britanska arhitekta Leslie Martin in Robert Matthew ter v Nemčiji rojeni Peter Maro. Slednji se je pri delu pogosto zgledoval pri arhitekturi šole Bauhaus ter pri velikih modernističnih arhitektih Fincu Alvarju Aaltu in v Franciji delujočemu Švicarju Le Corbusieru.

V arhitekturi Royal Festival Halla je moč prepoznati vplive vseh teh arhitekturnih šol in kot taka je zgradba močno izstopala iz pretežno viktorijanskega Londona. Namenoma. Oblast je namreč želela objekt, ki bi bil simbol novega, modernega Londona. Stavba je še danes ciljna točka številnih navdušencev nad arhitekturo modernizma oziroma funkcionalizma, po novem obdarjena z boljšo akustiko pa bo očitno tudi ciljna točka številnih glasbenikov, ki so do sedaj zavračali nastope v tej dvorani.