V slovenskem glasbenem prostoru je bil Božič med prvimi, ki je v svojih zgodnejših delih povezoval elemente džeza z evropsko glasbeno tradicijo.

Kot piše v utemeljitvi, je elemente džeza z evropsko glasbeno tradicijo pogosto uporabljal tudi v scenski glasbi. Pozneje je njegovo ustvarjalnost prežela serialna tehnika, nato pa je iskal nove zvočne možnosti v povezovanju elementov elektronske in konkretne glasbe s tradicionalnim izražanjem.

Njegovo ustvarjanje je izraženo v različnih glasbenih zvrsteh, od mladinskih zborovskih kantat s simfoničnim orkestrom do zborov. Še močnejši je v svojih vokalno-instrumentalnih delih z recitatorjem, solisti in orkestrom ter v opernih delih: glasbeno-scenski drami Ares-Eros (1970), koncertantnih dramah Bela krizantema (1976) in Slovenska visoka pesem (1983), operi-farsi Lizistrata '75 (1975) in operi Kralj Lear (1985).

Njegov opus obsega še številna solistična in komorna dela ter koncerte za različne instrumente z godalnim oziroma simfoničnim orkestrom ter simfonična dela. Ne gre pa prezreti niti njegovega delovanja v glasbeni skupini Pro Musica Viva ter dolgoletnega oblikovanja in razvoja Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, še piše v utemeljitvi.

Leta 1933 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem rojeni Božič je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, izpopolnjeval se je v Parizu in Londonu.

Bil je violist v orkestrih ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, pozneje dirigent ter direktor in umetniški vodja ljubljanske Opere in umetniški vodja filharmonije. Kot pedagog je deloval na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Glasba je izražanje z logiko
V knjigi Skladateljske sledi je zapisal: "Glasba je zame urejen način izražanja z zvokom. Nekateri jo opredeljujejo tudi kot matematično poezijo, dostopno s sluhom. Zveza med matematičnim in glasbenim je predvsem v logiki. Zame sta latinščina in kontrapunkt računalniška jezika, vsebujeta matematično logiko, pri tem pa imata celo prednost pred samim računalnikom, ki danes obvlada le logiko, nima pa estetske nadgradnje."

Lani je nagrado, poimenovano po skladatelju Marjanu Kozini, dobil Tomaž Habe.