75-letni skladatelj bo nagrado prejel za opus, ki zajema široko področje vokalne glasbe, hkrati pa je tudi eden redkih slovenskih skladateljev, ki pedagoško in umetniško nadaljuje tradicijo zborovske glasbe Emila Adamiča in Marija Kogoja. Nagrajenec je skladal glasbo za skoraj vsa kompozicijska področja, najbolj pa se je uveljavil kot komorni in vokalno-inštrumentalni skladatelj kantat. Za njegovo glasbo so značilni ekspresivnost, igrivost, lirizem in zgledovanje po slovenski ljudski glasbi.

"Ne preseneča nas, da se njegova ustvarjalnost kljub obdobjem, ko se nagiba bolj k instrumentalni komorni glasbi in samospevu, vedno vrača v zavetje zborovskega zvoka," so med drugim v utemeljitvi nagrade zapisali pri DSS-ju.

Jakob Jež se je po diplomi na Oddelku za glasbeno zgodovino Akademije za glasbo leta 1954 zaposlil kot pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Glasbe pa ni poučeval le na srednji šoli, ampak so ga leta 1970 izvolili tudi za predavatelja na Oddelku za glasbeno vzgojo tedanje Pedagoške akademije. Jež se je udejstvoval tudi v medijih, saj je bil v letih od 1967 do 1988 urednik revije za glasbeno izobraževanje Grlica, v letih od 1991 do 1998 pa glavni urednik revije Naši zbori.

Po Prešernovi še Kozinova nagrada
Kozinova nagrada, ki jo bodo slovesno podelili 4. junija ob 11.00 v prostorih DSS-ja, ni prva Ježeva nagrada. Njegovo delo so že počastili s prvo nagrado zveznega radia za izvedbo kantate Do fraig amors, za isto skladbo je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 pa je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.