Štiridelna skladba Jezero, kot je dejal skladatelj, nima posebno izrazite tematike, ima pa nekaj prepoznavnih elementov, ki bodo po avtorjevih namigovanjih razložili tudi preprost naslov. Koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije bodo ponovili v petek 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Od kod torej naslov Jezero? "Odgovor naj bi dala skladba. Seveda pa tudi naslov ni povsem naključen. Če sem nekoč (1989) z nekim prikritim namenom napisal skladbo Slava Vojvodine Kranjske, pa se mi je zdaj kar nekajkrat ustavila misel pri Morju, ki (za nas) morda ne bo odprta cesta, pri Jami, ki bi jo najraje (kar) prodali, in pri Jezeru, ki nikoli ne bo izgubilo svojega prvinskega pomena, rojstva in mirnega življenjskega utripa. Jezero je moja čista 'glasina', jezero je skrivnost, ki nikoli ne bo povsem odkrita. Orkester je običajen, v njem pa sta dva (v orkestru) manj običajna inštrumenta – čembalo in orglice. Oba odkrivata skrivnost tišine, se medsebojno dotikata, si najdeta skrivnost globine in odsevov."

Prav tako na sporedu
Po Mihelčičevi noviteti bo v drugem delu koncerta zazvenela Brucknerjeva umetnina, Simfonija št. 7 v E-duru. Bruckner (1824–1896) je bil star šestdeset let, ko je prvič okusil pravi uspeh, ta pa mu je bil, kot je sam povedal, prej napovedan v sanjah: "Neke noči se mi je v sanjah prikazal prijatelj iz Linza, Dorn, in mi začel narekovati temo; takoj sem si jo zapisal. Dodal je še: 'Pazi, to ti bo prineslo srečo!'"
Že ob njeni krstni izvedbi leta 1884 v Leipzigu je dirigent Arthur Nikisch navdušeno zapisal, da po Beethovnu ni bilo ničesar, kar bi se temu uspehu vsaj delno približalo. Ugledu tega še danes priljubljenega glasbenega dela niso škodile niti besede priznanega kritika Eduarda Hanslicka, da delo zveni kot puste sanje godbenika, ki je po dvajsetih vajah za Tristana skrajno razdražen. Več kot uro trajajočo simfonijo je skladatelj napisal za Ludvika II.

Pavel Mihelčič je skladatelj, glasbeni kritik, pisec in umetniški vodja mednarodnega festivala UNICUM ter ansambla za sodobno glasbo MD7. S svojim delom se je doslej predstavil v 32 državah in prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Kozinovo nagrado in druge. Njegov opus zajema dela orkestralne, scenske, vokalno-instrumentalne, komorne in solistične glasbe. Številna med njimi so prežeta z ljudsko motiviko.