To je bilo na pokrajinskem festivalu, sicer v klasičnem tekmovalnem slogu z nagradnim skladom za tri prvouvrščene skupine in z uglednimi gosti iz tujine (Kosheena, Asian Dub Foundation, Therapy, Nouvelle Vague, New Young Pony Club, Tricky, Stereo MC's, DJ Terry Farley, Ian Pooley in tako naprej), a z vselej z močnim poudarkom na promociji neodvisnih glasbenikov z območja nekdanje Jugoslavije.

Gre za promocijo izvajalcev, ki so pred svojim diskografskim prvencem. Toda Bitipatibi izstopajo med njimi. Tistega leta sem se znašel v žiriji. Do takrat sem bil le enkrat v takšni imenitni žirijski vlogi, na Slovenski popevki. Pomotoma ali ne, skupaj z Mojmirjem Sepetom, Juretom Longyko, Hugom Šekoranjo, Ivom Umekom, Aldom Kumrom smo vsi bili v žiriji zelo usklajeni. Le pri novincu ne. Zmagal je »criminal lovin«, poskus poletnega hita bossanove in moj osebni favorit že od samega začetka. Nekaj podobno sem doživel tudi na Demofestu.

Le glede Bitipatibov se nismo strinjali. Tako se je naša gostiteljica, pobudnica festivala, direktorica in članica žirije domislila, da nagradi tudi četrto uvrščeno skupino. To so bili moji favoriti že od drugega dneva festivala. Bitipatibi. Njihova zgodba je bila povsem drugačna. Njihov kitarist se je moral na pol poti iz Beograda v Banjaluko vrniti nazaj domov. Na tej polovici, nekoč bolj znane avtoceste Bratstva in enotnosti, je bil obveščen o smrti očeta.

Z vsako skupino smo na prizorišču samem opravili še kratek predstavitveno-spoznavni pogovor, poskušali umiriti njihovo mladeniško evforijo in jim vliti optimizma. Zaželeli smo jim dober nastop, ker pa je prevladujoči žirijski trojček prihajal iz Beograda, smo bili vsi dobro obveščeni o nekaterih zanimivih imenih s srbohrvaškega glasbeno-govornega področja. Moji beograjski sodelavci so skupini Bitipatibi takoj predlagali in ji celo poiskali nadomestnega kitarista. Mislim, da celo kitarista poznejših absolutnih zmagovalcev festivala fantastične skupine Plišani mališan.

Toda ko je gledalcem po televiziji, ki so spremljali Demofest in vsem nam navzočim obiskovalcem na festivalskem prizorišču grajske utrdbe iz turških časov na voditeljičino (Ida Prester) vprašanje o smrti pevka Una darkersko drzno dahnila skozi temna sončna očala: "Imeli smo smrt v skupini. Mi smo Bitipatibi. Mi smo iz sladkorja," si lahko le prisluhnil njihovi zgodbi. Zgodbi, ki se je tisto pasje vroče pozno poletje razlikovala od vseh drugih glasbenih zgodb. Moji sodelavci iz beograjskega dela žirije, člani skupin Darkwood Dub in Block Out, niso mogli razumeti, zakaj nekdo iz Ljubljane tako zagreto in vneto »zagovarja«, lahko bi rekli, njihove glasbene sokrajane ... mlajše generacije?!

V odgovor sem jim pokazal dva spota skupine Melodrom in jim povedal, da ta skupina spada med moje najljubše in je med najboljšimi slovenskimi glasbenimi imeni za 21. stoletje. Toda dvomim, da sem jih s tem takrat prepričal. Prav tako sem tudi jaz debelo pogledal, ko je beseda med premorom žirijskega dela ali ob kosilu nanesla na obrtniško glasbeno terminologijo. Priznam, da me je na trenutke bilo sram, ker nisem vedel, da najboljše matice za neki del bobnarskega seta izdelujejo ... ne spomnim se več imena izdelovalca.

Moje razmišljanje nima namen vzbujati nostalgije, duševne zadovoljitve in obujanja spominov. Nikakor ne. 14. februarja je tudi uraden datum izida prvenca Bitipatibi s naslovom Lešnici divlji. In zapisati, da je to eden od najbolj pričakovanih albumov od Vardara pa do Triglava, bi bilo verjetno premalo. Še posebej od takrat, ko so se njihovi demoposnetki v digitalni obliki znašli na priljubljenem, funkcionalnem in glasbenim avtorjem všečnem naslovu: http://bitipatibi.bandcamp.com/

Vsi, ki ste že imeli priložnost slišati skupino Bitipatibi, se zagotovo strinjate, da so izjemna nova skupina. Vendar to ni recenzija albuma. Ta bo sledila brez ekskluzivne novinarske prednosti, v tekmovalem duhu po 14. februarju. Naj zaželimo dober veter Slovenskemu tednu glasbe http://www.stg.si/si. Ekipa je na dobri poti. Manjka le, da se jim zgodijo »divji lešniki«. In zgodba bo zagotovo drugačna od drugih.