Petje ni utihnilo med karanteno in tudi po njej ne bo
V dneh, ko je vlada razglasila uradni konec epidemije, se v stare tirnice vračajo tudi vse ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tako se po vsej Sloveniji začenjajo priprave na ponovno vzpostavitev delovanja zborov, orkestrov, folklornih skupin in drugih dejavnosti. Ker je ljubiteljska kultura pri nas zelo razširjena (šteje več kot 100 tisoč aktivnih ustvarjalcev), se z vrnitvijo zastavljajo številna vprašanja in izzivi, kako organizirati vaje in nastope. V JSKD-ju so prepričani, da bo ljubiteljska kultura našla nove možnosti in poti, saj se ni ustavila niti v času karantene. "Če smo v tem obdobju sprva peli in muzicirali v svojih stanovanjih, na dvoriščih, balkonih in pod njimi, nato pred domovi za ostarele, v parkih in drevoredih, se bo v prihodnjem obdobju morda več dogodkov izvajalo na prostem ali v prilagojenih oblikah v večjih prostorih. Zagotovo bodo nove razmere prinesle tudi kvalitativne spremembe in nove, sveže zamisli delovanja," je povedala Tanja Svenšek, strokovna sodelavka za vokalno glasbo JSKD-ja.

Zbori cele Evrope se bodo sestali v Sloveniji
Festival Europa Cantat v sodelovanju z Evropsko zborovsko zvezo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Mednarodno srečanje pevskih zborov se od leta 1961 vsake tri leta odvija v enem od izbranih evropskih mest in privabi več kot 3.500 udeležencev ter udeleženk s celega sveta. Organizacijski odbor Europe Cantat bo tako že konec tega meseca objavil tokratni festivalski program.

Kakšna potencialna tveganja so povezana s petjem?
JSKD je pridobil informacije o primerih dobrih praks delovanja zborov v novih razmerah. Te so podprte tudi z raziskavami iz tujine, kjer so v preteklih tednih že počasi začeli vaditi (Nemčija, Avstrija, še pred njima tudi Norveška in Finska). Med najnovejšimi je primer avstrijske raziskave iz prejšnjega tedna, narejene s člani Dunajske glasbene akademije ter amaterskega zbora pod okriljem Dunajske medicinske univerze in univerzitetne klinike, ki kaže velikost (doseg) aerosolnega oblaka med petjem v primerjavi z govorjenjem. Raziskava, ki jo je naročila Avstrijska zborovska zveza, je pokazala, da je možnost prenosa okužbe med petjem sicer večja kot med govorjenjem, da pa lahko prenos okužb učinkovito preprečimo z doslednim upoštevanjem navodil, kot so ustrezna razdalja med pevci (vsaj dva do tri metre), čim manj medsebojnih fizičnih stikov, izmenjave predmetov, dotikanja oči, nosu in ust, dosledno razkuževanje rok, prezračevanje prostorov za vaje in vaje na prostem.

Na podlagi študij iz tujine so tako v JSKD-ju v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije pripravili predlog priporočil pri ponovni vzpostavitvi dejavnosti, ki so ga posredovali vsem društvom, ter v presojo NIJZ-ju in ministrstvu za kulturo.