Direktor in umetniški vodja Darko Brlek je sporočil, da si je organizator festivala uspel pri pristojnih izboriti mnenje, da niso zbiranje, ampak kulturni dogodek, zaradi česar bodo manj kot lani omejeni pri številu obiskovalcev. Dodal je, da festivala ne bi bilo brez ustanoviteljice, torej Mestne občine Ljubljana in podpore župana.

Za začetek in konec stvaritvi Kozine in Žuraja
Letošnji festival bo torej odprl orkester sanktpeterburškega Mariinskega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva, ki ju festivalsko občinstvo že pozna. Na sporedu pa bo tudi slovensko delo, simfonična pesnitev Bela krajina Marjana Kozine (1907–1966). In tudi ob koncu festivala 8. septembra bo zazvenela glasba slovenskega skladatelja. Simfonični orkester Radia ORF z Dunaja bo poustvaril prav za to priložnost naročeno noviteto Vita Žuraja.

Med nastopajočimi na festivalu bodo letos pevci Ana Netrebko, Jusif Ejvazov, Elina Garanča, Sonja Jončeva, Sabina Cvilak, Jonas Kaufmann, Placido Domingo, Jose Cura in Branko Robinšak. Nastopila bosta tudi pianista Martha Argerich in Arcadi Volodos, pa flavtistka Irena Grafenauer, harmonikar Marko Hatlak, Zbor Dunajskih dečkov, Kraljevi orkester Concertgebouw z dirigentom Danielom Hardingom, Filharmonični orkester Baltskega morja in Zbor Furlanije - Julijske krajine.

Mariborski operni in baletni ansambel bosta izvedla Puccinijevo Madamo Butterfly in balet Peer Gynt Edwarda Cluga, Ensemble Dissonance bo s sopranistko Niko Gorič in dirigentom Markom Letonjo spomnil na Gustava Mahlerja v Ljubljani. Plesni del bo ponudil tudi performans Tango Story Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja, lani odpadli muzikal Lolita iz Sankt Peterburga in uspešnico z Broadwaya Chicago.

V gledališkem delu bosta na sporedu predstavi In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek Anton Podbevšek Teatra po monografiji Andreja Inkreta ter koprodukcija Vsi ptice po dramskem besedilu Wajdija Mouawade.

Sorodna novica Obnovitvena dela v preddverju Križank kot osnova načrta za celotni kompleks

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob predstavitvi festivalskega programa dejal, da je kultura ena tistih panog, ki je v času epidemije najbolj prizadeta, če se prištejeta še gostinstvo in hotelirstvo, pa je bil prizadet celotni sektor turizma. Letos bodo dali poudarek evropskim turistom, z Ljubljana Festivalom pa prestolnici in Sloveniji po njegovih besedah vračajo kulturno življenje ter možnost zaslužka za tiste poklice, ki sodelujejo pri festivalu, kot so oblikovalci luči in zvoka.

Križanke, Cukrarna, Rog ...
Janković je povedal še, da so dobili gradbeno dovoljenje za prenovo Križank, kjer bodo še letos postavili streho "v dobrobit vseh umetnikov in obiskovalcev festivala". Upa tudi na ureditev odnosa z državo glede Srednje šola za oblikovanje in fotografijo, z odprtjem prenovljene Cukrarne in prenovo Roga pa se po njegovih besedah kultura v Ljubljani širi proti vzhodu in bo imela ključno vlogo v tem delu prestolnice.