Če imajo psi lahko svoja oblačila in menda tudi psihiatre - zakaj pa ne bi imeli še kulturnega programa? Foto:
Če imajo psi lahko svoja oblačila in menda tudi psihiatre - zakaj pa ne bi imeli še kulturnega programa? Foto:

Program, ki ga zakonca pripravljata za junijski festival Vivid Live v Sydneyju, bo eklektična mešanica glasnih kitar, borilnih veščin in glasbe za pse, se je izkazalo na predstavitveni tiskovni konferenci. Multimedijska umetnica Andersonova je idejo za "pasjo predstavo" dobila nekoč, ko je iz zaodrja opazovala avditorij in si ob tem mislila: "Kaj ne bi bilo lepo, če bi se človek ozrl v dvorano in tam videl same pse?" Seveda pa moraš biti precej svojevrsten človek, da se lotiš uresničevanja take ideje.

Dvajsetminutno skladbo bo sestavila in odigrala Andersenova sama; njeno bistvo je v tem, da jo bodo izvedli v tako visoki frekvenci, da bo za ljudi skoraj neslišna (podobno kot na primer pasja piščalka); lastniki kosmatih ljubiteljev umetnosti bodo lahko slišali posamezne besede in godalno sekcijo, večine kompozije pa ne.

Andersonova, ki ima doma terierko Lollabelle, se opira na ugotovitve, da imajo psi radi zvok glasbil s strunami (in seveda človeški glas). Koncert Glasba za pse (Music for dogs), ki se bo zgodil petega junija, bo tako za dvonožne kot za štirinožne obiskovalce brezplačen.

Opisani dogodek bo brez konkurence najmanj konvencionalen, kar jih je slavna operna hiša gostila v zadnjem času (pa je bila še marca prizorišče fotografiranja 5,000 nagcev, ki jih je v Sydneyju "na kup zbobnal" slavni Spencer Tunick).

Del festivala Vivid, ki bo potekal do 21. junija (organizatorji so že lani opozorili, da si želijo samo "čudaške" prijave), bo med drugim tudi performans, ki je nastal na podlagi Reedovega albuma Metal Machine Music iz leta 1975, ki ga festivalski katalog opisuje kot "dvojni plošček škripajoče, nevokalne disonance".