Joy Divison. Foto:
Joy Divison. Foto:
Album Unknown Pleasures.
Peter Hook.

Odgovor je Ian Curtis, lik in delo tragično preminulega frontmana skupine Joy Division. Vse naštete povezuje odločitev izbranega trenutka, da nam s svojo zgodbo na takšen ali drugačen način posredujejo ali približajo obseg in veličino Curtisovega glasbenega izraza. Glasbenega izraza skupine Joy Division, katere plodna in prekratka glasbena pot med letoma 1976–1980 je najbolj primerljiva z jedrsko eksplozijo. Namreč glasbena kontaminacija z Joy Division neprekinjeno traja še danes. Brez velikega, globalnega in senzacionalističnega medijskega pompa. Nevidno, a zelo globoko in usodno za vse, ki so se ali se bodo oplajali z njihovo zapuščino.

Anton Corbijn, ne le fotografski dokumentarist, temveč peti član skupine Joy Division, je posnel film Control. Avtobiografsko umetniško delo, ki je vso intimo Iana Curtisa, vsem skrito za družinskimi zidovi, črpalo iz biografske izpovedi njegove soproge Deborah Curtis v njeni knjigi Touching from a Distance. Bernard Sumner je s svojimi New Order vsake toliko obrisal prah s pesmarice, tudi z Joy Division in si na velikem, prevelikem odru zanj, poskušal s transmisijo podaljšati glasbeno življenje. Z Ianovo Transimission. Britanski glasbeni tednik New Musical Express pa je na krilih hipsteričnega odkrivanja Joy Division diskografije, na svojih straneh zadnjih nekaj let, vsako leto priredil nekakšno obletnico, pomemeben časovni mejnik ali banalen spomin na smrt Iana Curtisa. Kot da on ni umrl enkrat, ampak je umiral nekajkrat!?

Peter Hook je zadnji v nizu interpretov Iana Curtisa. Najboljši? Zagotovo najbolj odkrit in pošten. Basist skupine Joy Division je bil vedno (na odru še posebej) na neki varni distanci od Iana Curtisa. Toda vedno je bil poleg njega. Ni ga izpuščal iz svoje bližine. Ko danes s svojo skupino The Light preigrava skladbe s kultnega albuma Unknown Pleasures, ki ga je tudi sam ustvarjal, klesal in gradil in znotraj katere turneje prihaja tudi jutri k nam na oder Kino Šiške, zagotovo kot avtor ne more biti hladnokrven, preračunljiv in brez emocij. Kot da bi nam glede same izbire albuma Unknown Pleasures sporočal – videli in slišali boste glasbenika, ki ga je novica o Ianovi smrti najprej razžalostila zaradi neizpolnjene želje po ameriški turneji. Videli in slišali boste glasbenika, ki ga je ta novica doletela, ko je še zadnje manchestrske kadre življenja pakiral v svojo potovalko pred odhodom skupine Joy Division na ameriško turnejo. Toda videli in slišali boste tudi glasbenika, ki ga je Ianova smrt zaznamovala za celo življenje. Poetsko in duhovno.