MED, ki je vse od leta 2008 zavezan odprtosti za različne načine glasbenega ustvarjanja in namenjen poglabljanju interakcije med različnimi mediji produkcije, jemlje za svoje konceptualno izhodišče glasbo druge polovice 20. stoletja, zlasti načela destrukcije in analiziranja ter nadaljnjega povezovanja in sintetiziranja form.

Dogajanje začenja William Bennett, ki se predstavlja s projektom Cut Hands, poimenovanem po pesmi svojega izvornega eksperimentalnega noise benda Whitehouse (Cut Hands Has The Solution). Bennett se pri svoji samostojni produkciji naslanja predvsem na haitijski vudu, v svojo glasbo pa vpeljuje bistveno drugačne načine uporabe centralnoafriških tolkal, s čimer ustvarja zvok, ki je brez primere po svoji fizični in čustveni intenziteti.

Sledil bo nastop nemškega didžeja in producenta Jana Schulteja aka Wolfa Müllerja, ki ga poznamo kot polovico Montezumas Rache. Pravzaprav je Wolf Müller le eden izmed njegovih alter egov, tudi na Bufiman in Diskoking Burnhart McKoolski bi se ozrl. Wolf Müller stoji za bolj skrivnostnim, perkusijsko naravnanim, vendar igrivo zapeljivim in pri kraut rocku navdahnjenem odvodu udejstvovanja. Schulte je tudi rezident düsseldorfskega kluba Salon des Amateurs in glasbeni vodja Single Cluba, ekscesnih dogodkov tamkajšnje akademije, ki so spoj 24-urne zabave in umetniškega dogajanja.

Iz domačih logov se predstavlja Kaganovich, čigar ustvarjanje najlaže umestimo v polje med ritmično elektroniko in noise. Leta 2013 je pri založbi oziroma ves čas šireči se interesantni skupnosti Mlamol izdal kratkometražno ploščo Steppes Of Armenia, v kratkem se obeta še sveža kasetna izdaja. Didžej, ki se neprestano naslanja na preteklost določenih glasbenih odvodov, bo predstavil nabor avtorskih pesmi, kar pomeni, da se obeta preplet težkega industriala in noisa v navezavi na poliritmične vzorce.

Pod eksperimentalnim elektronskim projektom Dodecahedragraph deluje Neven M. Agalma, ki ga poznamo tudi iz noise/drone zasedb Ontervjabbit, Cadlag, Sevenborn And Rasturen, HuxDexAA itd. Prvencu Soterag (Pharmafabrik Recordings) smo prisluhnili leta 2007, njegov zvok pa temelji na poigravanju z različnimi elementi abstraktnih formul, ritmov, izsekov in ambientalnih pejsažev, kar poslušalcu omogoča svojevrstno kontemplativno izkušnjo.

Klemen Šali oziroma Mono Scarves predstavlja v Mariboru delec noiserske mladeži. Sprva se je poigraval s tovarniško proizvedenim sintisajzer zvokom, zdaj pa se posveča predvsem izdelavi in preizkušanju doma narejenih sintetizatorjev, ki jim je po večini skupno to, da jih upravlja s svetlobo. Od sintov, ki se svetijo se je preusmeril k takšnim, v katere se sveti - od polikanih efektov preskok na tiste, ki so bolj umazani in dopuščajo manj kontrole.

Večer sklepa Krištof Modic, ki se samplerjem in kompresorjem posveča že od malih nog. Pod imenom Krilc že vrsto letproducira garage, techno in house beate, pri svojih devetnajstih pa ima na prvi ediciji kompilacije Stiropor za seboj že prvo vinilno izdajo.