Simfonični orkester SNG Maribor v sezono 2008/2009 vstopa s programom del Matije Bravničarja, Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa. Foto: SNG Maribor
Simfonični orkester SNG Maribor v sezono 2008/2009 vstopa s programom del Matije Bravničarja, Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa. Foto: SNG Maribor
Umetniški vodja Saša Olenjuk
Za program Simfoničnega orkestra SNG Maribor skrbi njegov umetniški vodja Saša Olenjuk. Foto: SNG Maribor

Ta je bila kot uvodno delo uvrščena na repertoar koncerta Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Koncert pod vodstvom dirigenta Gernota Sahlerja je ponudil še Koncert za violončelo in orkester v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Glavni solist večera koncertnega mojstra Saše Olenjuka je bil violončelist Luka Šulić. Za komaj 21-letnim glasbenikom je že bogata mednarodna kariera, zdaj pa se izpopolnjuje pri Reinhardu Latzku na dunajski univerzi za glasbo.

Za vedno zaznamovan z vplivom Marija Kogoja
Matija Bravničar
(1897-1977) je bil študent Marija Kogoja in Slavka Osterca. Bil je med tistimi slovenskimi skladatelji, ki so se hitro ločili od vokalne glasbe in so začeli razvijati na Slovenskem tedaj še dokaj neobdelano simfonično glasbo. Ustvarjalnost Matije Bravničarja je tesno povezana s slovenskim okoljem. Pogosto se je namreč naslanjal na slovensko folkloro, pri tem pa mu je uspelo, da je tradicionalno motiviko tako tesno prepletel z lastno invencijo, da je nastala neka nova kvaliteta, ki je nadgradila osnovni folklorni moment. Bravničarjevo delo je močno zaznamoval skladateljev prvi univerzitetni učitelj Marij Kogoj. Bravničar je prevzel njegova ekspresionistična naziranja in jih obdržal do konca.

Belokranjsko rapsodijo je Matija Bravničar napisal leta 1938. To je bilo obdobje, v katerem je Bravničarjeva glasba postala jasnejša in preprostejša; to je bilo nekakšno zatišje pred obdobjem po drugi svetovni vojni, ko je skladatelj prisluhnil razvoju in začel izrabljati nova sredstva za doseganje sodobnosti ustreznejšega izraza. V času nastanka Belokranjske rapsodije je bil Matija Bravničar član opernega orkestra (zvest mu je bil med letoma 1919 in 1945). Po letu 1945 je bil Bravničar upravni direktor Akademije za glasbo, na kateri je predaval tudi kompozicijo. Bil je redni član SAZU-ja, dolga leta pa je deloval tudi kot sourednik Slovenske glasbene revije.

P. B.