Misia Sert (1872-1950) se je rodila kot Maria Zofia Godebska in je bila hči kiparja Cypriana Godebskega. Takole jo je upodobil impresionistični umetnik Renoir. Foto:
Misia Sert (1872-1950) se je rodila kot Maria Zofia Godebska in je bila hči kiparja Cypriana Godebskega. Takole jo je upodobil impresionistični umetnik Renoir. Foto:
Maurice Ravel
Glasba Maurica Ravela (1875–1937) nagovarja predvsem s subtilnostjo in bogatostjo melodije. Veliko njegovih skladb za klavir, zbor in orkester je danes nepogrešljivi del koncertnih programov.

Poznavalec dela tega velikega francoskega skladatelja David Lamaze meni, da je Ravel v svoji glasbi pustil skrito sporočilo, in sicer ime tisti čas slavne Parižanke. V njegovih delih naj bi vedno znova uporabljal niz not Mi Ti La (na francoski lestvici Mi-Si-La), ki naj bi se nanašale na ime Misia Sert, Ravelovo dobro prijateljico, poroča BBC. Dama višjega sloja je bila dobro poznana v takratnih pariških umetniških krogih, njeno podobo pa sta ovekovečila Renoir in Toulouse-Lautrec.

Muza, ki navdihnila cel opus
Skladatelj je nekaj svojih del napisal med tem, ko je bival na ladji, ki je pripadala Misii in njenemu drugemu možu. Misia je bila namreč trikrat poročena, medtem ko Ravel nikoli ni stopil v zakonski stan. "Takega primera do zdaj ne poznamo. Da bi neko osebo postavili v središče življenjskega opusa," pravi profesor Lamaze iz Conservatoire de Rennes, ki piše knjigo o Ravelu in Misii.

Muzikolog meni, da je bila Misia Ravelova muza. "To, da je postavil občutek ljubezni v samo središče lastnega ustvarjanja, brez da bi drugi za to vedeli, je po mojem mnenju tako tipično za Ravela."

Maurice Ravel, pianist in skladatelj, ki je ustvarjal v času, ko se je tudi glasbe dotaknil impresionizem, je bil znan po tem, da je imel rad zasebnost. V miru je rad delal, prav tako pa ni razkrival podrobnosti o svojem zasebnem življenju, zaradi česar so se pojavile domneve, da je bil homoseksualec.

Misia in Ravel zaplešeta valček
Motiv Mi-Ti-La se pojavlja zlasti na ključnih mestih Ravelovega dela La Valse. V začetnem delu, ki zaznamuje žensko in moškega med plesom dunajskega valčka, je Mi Ti La obdal z notama A in E, ki naj bi se nanašali prav na njegovo ime. Kasneje je skladba La Valse, ki si jo je leta 1906 zamislil kot poklon valčkom Johanna Straussa, postala precej temačnejše delo, kar je bila posledica njegovih izkušenj med vojskovanjem v prvi svetovni vojni in smrti njegove matere.

M. K.