Unesco je mednarodni dan džeza razglasil leta 2011 na pobudo ameriškega skladatelja Herbieja Hancocka, leto pozneje ga je priznala tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Praznuje se po vsem svetu kot poklon umetniški formi džeza in njegovi moči spodbujanja dialoga, svobode izražanja ter spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti.

Devet koncertov s skupno 69 glasbeniki
Koncertni program se letos odvija v Ljubljani, Mariboru, Metliki, Semiču, Piranu, Postojni, Tolminu in na Ravnah na Koroškem. Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije v sodelovanju s partnerji od pretekle srede in do 7. maja pripravlja skupno devet koncertov z nastopi 69 glasbenikov.

Tudi promocija idej, na katerih sloni džez
Kot so zapisali pri Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, mednarodni dan džeza ni pomemben le za promocijo džezovske glasbe, temveč tudi idej, na katerih ta glasbena zvrst sloni. Unesco namreč prepoznava džez kot sredstvo svobode izražanja in dialoga med kulturami, kot sinonim za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstvo žensk in moških, ne glede na njihov izvor.

Še o džezu pri nas v številkah
Slovenski statistični urad (Surs) je ob letošnjem dnevu džeza pripravil priložnostno objavo, iz katere je med drugim razvidno, da je leta 2023 v Sloveniji 31 kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo pripravilo 283 koncertov džeza in druge improvizirane glasbe, kar pomeni v povprečju skoraj osem koncertov vsakih deset dni. Poleg tega so na teh koncertih predstavili 452 del. Na novo jih je bilo naštudiranih skoraj 85 odstotkov, pri približno 58 odstotkih vseh del pa je šlo za dela slovenskih avtorjev, je še razvidno iz objave.