V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije bo nocoj ob 19.00 na sporedu drugi koncert vokalnega abonmaja. Slovenski komorni zbor bo pod taktirko Steffena Schreyerja ter s solistoma, altistko Meto Prelovšek in tenoristom Fernandom Mejiasem izvedel Večernice Sergeja Rahmaninova ter ciklus duhovnih skladb A.M.D.G. - Ad maiorem Dei gloriam Benjamina Brittna.

Kot je zapisal muzikolog Aleš Nagode, so Večernice monumentalna uglasbitev slavnostnega bogoslužja, kakor ga obhaja Pravoslavna cerkev. V njej se novokomponirani, večglasni odseki neločljivo prepletajo z značilnim tradicionalnim liturgičnim petjem vzhodnega krščanstva. Njegovo melodično bogastvo zrcali izjemni čustveni naboj, ki preveva liturgijo vzhodne cerkve. Čeprav se skladatelj v veliki meri opira na značilnosti ruske pravoslavne večglasne cerkvene glasbe 19. stoletja, mu je uspelo povezati tradicionalne in sodobne glasbene prvine v izjemno prepričljivo estetsko celoto.

Rahmaninovo Vsenočno bdenje izvajajo tako pri cerkvenem obredju kot tudi v koncertnih dvoranah. Pri koncertih je zelo pomembna obravnava zborovskih glasov, saj je moral skladatelj svoje izrazito bogate predstave o zvoku realizirati popolnoma brez instrumentov.

Kako v glasbo ujeti angleškega duha?
Brittnov zborovski stavek živi zaradi svoje individualne melodike in senzibilnega ravnanja z uglasbeno besedo. Britten je eden redkih skladateljev, ki svoje mojstrstvo lahko izrazijo že samo v štirih glasovih, ne da bi se poslušalcu pri tem "zdelo, da kaj manjka", piše na spletni strani SF, Nagode pa dodaja, da nacionalna obarvanost njegovih skladb izhaja iz prizadevanja, da bi iz duha angleškega jezika in iz njegovih melodičnih obratov ter ritmike izpeljal nov, še nikoli uporabljen glasbeni jezik. Zato ne preseneča, da je največje mojstrstvo pokazal prav v vokalnih delih.