V sklopu Modrega abonmaja je na zadnjem, devetem koncertu sezone orkestru Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu dirigiral George Pehlivanian, kot solista pa sta se predstavila mladi švedski pianistični zvezdnik Peter Jablonski in prvi trobentač orkestra Slovenske filharmonije Tibor Kerekes. Jablonski in Kerekes sta s Šostakovičevim Koncertom v c-molu za klavir, trobento in godalni orkester št. 1, op. 35 vskočila namesto obolelega pianista Louisa Lortieja. Na program so filharmoniki uvrstili še Simfonijo št. 1 Črta Sojarja Voglarja, Koncert za klavir in orkester št. 1 v fis molu, op. 1, Sergeja Rahmaninova in Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega.

Krstna izvedba slovenskega dela
Skladatelj Črt Sojar Voglar (1976) je med našimi najuspešnejšimi mladimi ustvarjalci, saj se je že dodobra uveljavil kot izvrsten poznavalec kompozicijske tehnike in prefinjen estet pri izbiranju vzorov in uporabi zvočnih svetov. Prva simfonija bo 7. junija doživela krstno izvedbo, napisal pa jo je po naročilu orkestra Slovenske filharmonije.

Koncert z dvema letnicama nastanka
Rahmaninov je Prvi klavirski koncert v fis-molu, op. 1, leta 1891 posvetil znamenitemu pianistu in svojemu učitelju Alexandru Silotiju. Ta koncert je med vsemi Rahmaninovimi klavirskimi koncerti najkrajši, ima pa že vse značilnosti bodočega velikega klavirskega skladatelja. Koncert je kot solist sam krstil v Londonu leta 1899, pozneje pa ga je temeljito predelal, zato končna različica nosi datum 1917.

Nekaj novega in presenetljivega
Balet Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega je eno najpomembnejših glasbenih del vseh časov. Skladba, ki je nastala leta 1913, je prinesla toliko novosti v glasbeno življenje tistega časa, tako da je zapustila globoko sled vse do današnjih dni. V Posvetitvi pomladi je vse novo in presenetljivo: izjemen orkestrski aparat, uporaba inštrumentov na vratolomen način, povezovanje navidezno nesorodnih barv, barbarski akcenti in zvočna presenečenja na vsakem koraku. Že začetek je na krstni izvedbi izzval škandal, ko je znani francoski skladatelj ob uvodnem solu fagota zakričal: "Kakšen inštrument pa je to!"

Škandalozna premiera v Parizu
Premiera v Parizu leta 1913 se je sprevrgla v vojno med privrženci in večino protestnikov, ki ni prenesla takšnega zvočnega barbarstva. Balet (ki ga v celoti izvajajo tudi na koncertnih odrih) ima podnaslov Slike iz poganske Rusije in je sestavljen iz dveh delov: Čaščenja zemlje in Daritve. V prvem se zvrstijo slike plešočih devic, zapeljevanj, borbenih plesov dveh plemen, opevanja modrecev in velikih plesnih bakanalov. Drugi del pa prinaša žrtev izbrane mladenke v mističnih krogih devic, oboževanju izbranke, pozivanju prednikov in njihovih ritualov ter sklepnem žrtvenem plesu. Danes Stravinskemu priznavajo, da sta bila nova zvočnost in ritmika, ki ju srečamo v skladbi, izredno pomembni za nadaljnji razvoj glasbe 20. stoletja.