Ko je predsedniku Gorbačovu leta 1991 grozilo, da ga bo zrušila komunistična revolucija, je Rostropovič pred parlamentom pozival k miru. Foto: EPA
Ko je predsedniku Gorbačovu leta 1991 grozilo, da ga bo zrušila komunistična revolucija, je Rostropovič pred parlamentom pozival k miru. Foto: EPA
Mstislav Rostropovič
Rostropovič je živa priča veličastnega obdobja ruske klasične glasbe. Foto: EPA

79-letni glasbenik je resneje zbolel že konec prejšnjega leta (kaj natančno ga tare, javnosti ni zaupal), zaradi česar je tudi odpovedal svoje novembrske nastope v ZDA. Prejšnji teden so ga v Parizu hospitalizirali, nato pa so ga preselili v moskovsko bolnišnico. Tam ga je v torek obiskal celo ruski predsednik Putin. "Pripravlja se že na svojo veliko zabavo," je bolnikovo razpoloženje opisala njegova predstavnica za javnost Natalija Doležal - Rostropovič bo namreč marca svoj 80. rojstni dan praznoval z nemalo pompa.

Umetnikova želja po vrnitvi v tako domovino nemara sklene nekakšen krog - Rostropovič je moral namreč Sovjetsko zvezo leta 1974 zapustiti, ker je prišlo na dan, da je štiri leta pod domačo streho skrival disidenta (v očeh oblasti), pisatelja Aleksandra Solženicina. Ko je zapustil domovino, mu je Sovjetska zveza vzela državljanstvo.

Na prepihu 20. stoletja
Tri leta po svojem izgnanstvu je Rostropovič postal dirigent simfoničnega orkestra v Washingtonu in službo obdržal do leta 1994, od takrat pa ima naziv častnega dirigenta. V svoji dolgoletni karieri se je zbližal tudi s tremi velikimi skladatelji 20. stoletja, Sergejem Prokofjevom, Benjaminom Brittenom in Dmitrijem Šostakovičem, ki je bil tudi njegov učitelj.