Opera bo na ljubljanskih deskah izvedena po nekaj desetletjih. Za prvo uprizoritev pri nas velja 12. april 1893. Nazadnje so opero Lohengrin tukaj uprizorili 13. maja 1961, ko je naslovno vlogo odpel tenorist Josip Gostič. Tokrat bo poleg Malleta mogoče slišati še Adelo Golac Rilović, Dubravko Šeparović Mušović in Joachima Goltza.

Mitološka tematika z resničnim zgodovinskim ozadjem
Wagner je snov za svojo tridejanko našel v srednjeveški viteški liriki. A čeprav temelji predvsem na mitološki tematiki, ima opera tudi resnično zgodovinsko ozadje. Dogajanje je namreč postavil v čas vladanja nemškega kralja Henrika I. Ptičarja (Heinrich der Vogler), ki se odpravlja v vojno proti Madžarom.

Delo je dokončal leta 1848. Na svoj spored jo je uvrstila opera Semper v Dresdnu, vendar so jo umaknili, ko je moral skladatelj po neuspešni dresdenski revoluciji zbežati v tujino. Leta 1850 jo je v Weimarju krstno uprizoril njegov prijatelj in poznejši tast Franz Liszt. Sam avtor ji prvič lahko prisluhnil šele čez dobro desetletje na eni izmed dunajskih premier.

Sklenitev Wagnerjevega prvega ustvarjalnega obdobja
Kot je v programski list zapisal muzikolog Jernej Weiss, je v središču dogajanja dvoboj med glavnim junakom Lohengrinom in Friderikom von Telramundom, ki je obtožil Elzo, da je ubila svojega brata Gottfrieda. Dejansko pa ga je Friderikova žena Ortrud, poganka, spremenila v laboda. Ortrud je pri Wagnerju gonilna sila zla.

Z Lohengrinom je Wagner sklenil svoje prvo ustvarjalno obdobje. Weiss zapiše še, da se je z njim dokončno odmaknil od dotedanje kompozicijske prakse točkovne opere. Danes pa velja za eno najbolj priljubljenih Wagnerjevih oper, njen najprepoznavnejši del je poročna koračnica z začetka tretjega dejanja.