Skladatelja in pesnika Josipina Turnograjska in Miroslav Vilhar sta s svojimi deli v sredini 19. stoletja bogatila življenje Slovencev, predvsem slovenskega meščanstva. Josipina Turnograjska je bila kot skladateljica mlajša sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so v sredini 19. stoletja skladali z razvito slovensko narodno zavestjo in velikim prebudniškim zanosom.

Josipina Urbančič Toman z umetniškim imenom Josipina Turnograjska z gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem je bila velika prebuditeljica slovenske narodne zavesti. V svojem žal kratkem življenju je postala najbolj znana kot pripovednica, pisateljica, pesnica in tudi pianistka ter skladateljica.

Skoraj petnajst let starejši Miroslav Vilhar iz Postojne se je po končani srednji šoli vpisal na pravo v Gradcu in pozneje na Dunaju. Že v Gradcu se je pesniško in glasbeno udejstvoval, vendar v nemškem jeziku. Po vrnitvi domov se je v družbi narodno zavednih prijateljev poglobil v svojo narodnost in spoznal svoje poslanstvo. Začel se je načrtno učiti slovenskega jezika, kmalu je ustvaril prvo pesem v slovenščini, začel objavljati pri časopisih, kot sta bila Novice in Slovenski glasnik, nato pa je začel izdajati prvi slovenski politični list Naprej.

Samospeve sta predstavila uveljavljena slovenska glasbena umetnika: sopranistka Nina Kompare Volasko, pevska pedagoginja na Glasbeni šoli Logatec, in pianist Klemen Golner, član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

"Josipino Turnograjsko in njeno glasbo, njene samospeve, je treba presojati v duhu časa, v katerem so nastali. Bila je zelo predana narodnoprebudniški ideji, ozaveščanju Slovencev za enotnost, za pogum pri uveljavljanju lastne kulture. Josipina je v tem odlično uspela. V njenih pesmih je čutiti iskrenost in prepričanost, da lahko tudi glasba gore premika," je pred koncertom dejala Nina Kompare Volasko.

'Mogoče je bil Miroslav Vilhar nekoliko bolj praktičen. Upam si predvidevati, da je Josipina poznala Vilharjeve skladbe, saj obstaja nekaj podobnosti med njimi. Velika razlika pa je v tem, da je Josipina v svojih klavirskih skladbah za kanček izvirnejša, Vilhar pa je v svojih skladbah klavirsko bolj prilagodljiv, kjer je potrebno, skladbe včasih dokomponira in ne sledi navdihu, tako kot Josipina. Njune skladbe nas spomnijo, da poslušamo slovensko glasbo," je dejal Klemen Golner.

Sopranistka Nina Kompare Volasko in pianist Klemen Golner bosta popeljala poslušalce po glasbeni poti slovenskega narodnega prebujanja v 19. stoletju: v svet samospeva – miniaturne oblike vokalne lirike, pianist Golner pa bo predstavil izbor klavirskih skladb Josipine Turnograjske in Miroslava Vilharja v plesnih ritmih valčka, polke in mazurke.

Izšel je tudi album

Pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija je ob tej priložnosti izšel istoimenski glasbeni album Na gladini spomina. "V glasbenem pogledu so Vilharjevi samospevi delo intuitivno ustvarjajočega ljubitelja z izjemnim glasbenim obzorjem. V svoj glasbeni izraz je povezal zelo raznolike glasbene vtise, še zlasti prepoznavno pa je njegovo navdušenje nad italijansko in nemško opero prve polovice 19. stoletja. Podobno bi lahko ugotovili za njegove klavirske skladbe. Tudi te so namenjene slovenskemu meščanskemu glasbenemu ljubitelju," je v strokovnem komentarju k plošči zapisal muzikolog Aleš Nagode, profesor na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

O skladbah Josipine Turnograjske pa nadaljuje: "Njeni samospevi, večinoma na moževa pesniška besedila, so kratke, prikupne priložnostne skladbice, ki so tako po kompozicijski plati kot po izvajalski zahtevnosti usidrane v svetu ljubiteljske salonske glasbe 19. stoletja. Njene drobne klavirske skladbe pa se – podobno kot Vilharjeve – tesno zgledujejo pri salonski plesni glasbi srednjeevropskih dežel. Napisane so vešče, z veliko mero sveže melodične invencije in še danes prepričajo s svojo še skoraj bidermajersko preprostostjo."