Cikel s podnaslovom Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero je naslovljen po pesmi Heinricha Heineja, italijanski muzikolog in skladatelj pa ga pripravlja ob Arsovi 60-letnici.

Tržaški muzikolog, skladatelj, umetniški vodja mnogo glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je avtor številnih odmevnih ciklusov radijskih oddaj, od katerih jih je kar nekaj nastalo ekskluzivno za Radio Slovenija, več kot 1000 oddaj pa je ustvaril za italijansko radiotelevizijo RAI. Je prejemnik častnega priznanja Radiotelevizije Slovenija za leto 2022, skratka, je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču. Bil je eden ključnih dejavnikov tržaškega avantgardnega gibanja Arte viva, ki je prevetrilo italijansko glasbeno in likovno prizorišče v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Popotovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. V njih je avtor skozi radijski medij poljudnoznanstveno razkrival izjemno bogastvo evropske (glasbeno)kulturne in širše umetnostne dediščine.

Najnovejši ciklus Na krilih pesmi bo obsegal več kot 20 oddaj, v katerih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je v kratki spremni besedi k ciklu zapisal, da smo v otroštvu vsi poletavali v čudovite in tudi strašljive domišljijske svetove, "polne palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov … Vendar so bile sanje moje mladosti naseljene tudi z junaki in bogovi nordijskih sag, tistimi iz pripovedi o Nibelungih, ki mi jih je oče, ko je zvečer sedel k vzglavju moje posteljice, glasno bral iz knjig svoje mladosti. Te čudovite knjige sem pogosto prelistaval, očaran od podob Siegfrida, ki ubija zmaja, valkir na krilatih konjih, hčera Rena, ki plavajo v rečnih valovih, Wotana z Valhalo v ozadju. In ko so se moji prijateljčki igrali s figuricami nogometašev, sem imel jaz v žepu svoje Liebigove figurice z osebami iz Wagnerjevih oper. Po kakšnem letu so se nordijskim bajkam pridružile mitološke zgodbe iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so mi jih razkrivala šolska besedila – Homerova in Vergilova. In nato viteške pesnitve – Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka podobe, ki sem jih gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila, ki so jih te podobe navdihnile."

Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi tega prevaja mag. Matej Venier, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik tretjega programa Radia Slovenija. S Carlom de Incontrero sodeluje že dolgo, poznata se iz 80. in 90. let, ko je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija gostoval na koncertih v sklopu koncertnega cikla in glasbenih festivalov mestnega gledališča v italijanskem Tržiču (Monfalcone). Tam je Incontrera skoraj tri desetletja dejavno sodeloval pri organizaciji in umetniških usmeritvah tamkajšnjih glasbenih produkcij, aktivnosti. Ko sta torej sodelovala pri organizaciji skupnih koncertov, je Venierjevo pozornost pritegnila njegova izjemna profesionalnost, "velikansko, rahločutno poznavanje glasbene literature, poleg tega pa tudi vsega okolja, teh zunajglasbenih spremljajočih pojavov, ki se povezujejo z glasbo. Ko je bil Carlo pripravljen ustvarjati oddaje za nas [Program Ars], sem to dojel kot veliko programsko priložnost."

Venier je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za izjemno poetičen cikel, ki ga v prvi vrsti odlikujejo izreden občutek za radijsko ustvarjanje, razmerje med govorom in glasbo, pa tudi edinstven muzikološki pristop, v katerem "'trdo' muzikologijo in faktografijo vselej omehča v zanimivo, razumljivo razlago, ki jo vpne v spremljevalni aparat; glasba je bila vedno geografsko vpeta v kraj nastanka, bila je povezana z zgodovinskimi pojavi in dogajanjem, pa tudi z literaturo. Skladatelji so se mnogokrat navdihovali po literarnih delih. Vse to Carlo de Incontrera, ki je res velik, izobražen in razgledan učenjak, muzikolog, skratka celostna umetniška osebnost, pozna do potankosti. Človeka najbolj osupne popolno poznavanje naštetega in res se mi zdi dragoceno, če lahko to znanje in tovrsten način podajanja le-tega posredujemo poslušalcem." Kot zanimivost, kratko prezentacijo, Venier izpostavi odlomek iz ene od oddaj ciklusa Mediteran. "Ker je bil Puškin moteč za oblast v Sankt Peterburgu, so ga kazensko premestili v Odeso, kjer je postal adjutant tamkajšnjega gubernatorja grofa Voroncova. Tam je zložil epigram za grofa Voroncova, skušal je tudi zapeljati njegovo ženo, zaradi česar so ga premestili spet drugam. Še v Odesi je leta 1823 v tamkajšnji operi srečal Amalijo de Ripp, ženo srbskega trgovca Jovana Riznića, lastnika cvetočega tržaškega podjetja, ki je uvažalo ukrajinsko žito. Vanjo se je zaljubil in ji posvetil tri pesmi in eno stanco v zadnjem poglavju Jevgenija Onjegina. Te pesmi, romance je uglasbil Aleksander Borodin in Carlo de Incontrera je našel posnetke, na katerih Borodinove samospeve izvajata Galina Višnjevska in njen mož Mstislav Rostropovič pri klavirju ter enega od teh posnetkov – seveda z obširno in zanimivo spremljajočo razlago – vključil v oddajo o Odesi. To je le eden od mnogo primerov, ki kažejo na Incontrerovo popolno poznavanje dejstev in izredno široko razgledanost, zaradi česar mi je bilo njegova besedila strašno očarljivo prevajati."

Vendarle nekoliko drugačen od Mediterana in Potovanja po Loari, morda celo vsebinsko lahkotnejši, pa je cikel Na krilih pesmi, ki ga je avtor poimenoval po slavni, skoraj 200 let stari istoimenski pesmi Heinricha Heineja. Široka tema v oddajah zajema pojavnost vseh znanih, pa tudi manj znanih pravljičnih bitij v zahodnoevropski glasbi. Na sprehodih po svetu domišljije Incontrera obravnava palčke, škrate, gnome, hobite, rusalke, vodne vile, povodne može, nimfe, favne, zmaje, vilince, ena cela oddaja je posvečena minotavru. Matej Venier ugotavlja, da gre avtor "izjemno globoko, razkriva, da je ta pravljični svet tesno povezan tudi s človekovo podzavestjo. To je hkrati izjemno zanimivo potovanje po zgodovini umetnosti, po literarni zgodovini, še bolj po glasbeni seveda, ampak hkrati tudi po labirintih človekove duševnosti, kar je zelo poetično, zanimivo in včasih tudi tragično."

Carlo de Incontrera je torej prvo oddajo namenil vilam, o katerih je lady Wilde, mati Oscarja Wilda zapisala, da so pogosto "odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti, ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah". Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je njihovo ime (v romanskih jezikih fate) "povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…) S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." Vile tako ali drugače nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa.

V soboto, 14. oktobra, ob 17. uri bo na valovih Programa Ars na sporedu drugi sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s katerim bomo obiskali škrate, palčke, gnome, kobolde, hobite … O škratih in palčkih je Ladislao Mittner zapisal, da so "nadvse žive in resnične prikazni, ki v noči vrvijo okoli večno nežno žuborečega vodnjaka življenja, ljubka in smešna bitjeca, ki vedno tekajo; upodabljali so jih s hitrimi, vendar nadzorovanimi, natančnimi potezami in ozaljšali z nežnim humorjem ter jim včasih dodali karikaturni pridih". Vendar škratje niso vedno majhni in dobrodušni. Ljudsko izročilo pravi, da so lahko tudi zlobni ter v potezah in po velikosti podobni ljudem. Po Borgesu so "germanskega rodu. O njihovem videzu ne vemo veliko, razen tega, da so majhni in hudobni. Kradejo živino, pa tudi otroke. Všeč so jim tudi drobne malopridnosti. Neki anglosaški priročnik za izganjanje hudiča jim pripisuje coprniško moč, da od daleč izstreljujejo majcene železne puščice, ki prodro v kožo brez sledu in povzročajo živčne krče. V srednjem veku so verjeli, da škratje spečim obtežijo prsi in jim povzročajo hude sanje." Ta mala pravljična bitja bomo spoznavali tudi skozi glasbo Huga Wolfa, Roberta Schumanna, Antonia Bazzinija, Franza Liszta, Nikolaja Medtnerja, Marc-Antoineja Charpentierja, Ottorina Respighija, Benjamina Brittna, Edvarda Griega, Siegfrieda Wagnerja, Johanna Straussa ml. in Howarda Shora, ki je zložil izjemno glasbo k filmski trilogiji Gospodar prstanov, v kateri osrednja vloga pripada prav najmanjšim protagonistom Tolkienovega domišljijskega sveta – hobitom. Oddaje ciklusa Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero boste lahko tudi v naslednjih tednih vse do izteka spremljali vsako soboto ob 17. uri na Arsu.