11. maja 1981 je Nesta Robert "Bob" Marley zaradi raka umrl pri samo 36 letih in le nekaj mesecev po tem, ko so Johna Lennona v New Yorku pokosili streli atentatorja. (Zdravniki že nekaj let predtem v njegovi nogi odkrili maligni tumor, a je zavrnil amputacijo, ker mora po prepričanju rastafarijancev telo 'ostati celo'.)
Marley je bil prvi superzvezdnik iz t. i. tretjega sveta; glasbo iz socialno šibkih predelov Jamajke je prenesel na mednarodno prizorišče in v popularni kulturi obveljal za enega od utemeljiteljev reggaeja - izpeljanke iz afrokaribske glasbe in ameriškega rhythm and bluesa. Če bi bil danes še živ, spričo afriške kalvarije zadnjih desetletij gotovo ne bi molčal; bi pri humanitarnih prizadevanjih stal ob strani Bonu Voxu?

S svojim pogledom na "en svet, eno ljubezen", ki ga je navdihnila njegova vera v rastafarijansko gibanje, se je dotaknil mnogih, ki so v legendi reggaeja našli glasnika sožitja med narodi, rasami in religijami. "Rad bi videl, da bi človeštvo živelo skupaj - črnci, belci, Kitajci, vsi," je nekoč izrazil svoje prepričanje.

Svojo različico reggaeja je populariziral s skupino The Wailers, ki je na svoji zadnji turneji leta 1980 pritegnila več občinstva kot kateri koli drug glasbenik v tistem času v Evropi. Medtem ko je njegova slava zunaj meja domovine rasla, so ga na Jamajki označili za preroka.

Debitantski album, The Wailing Wailers, je izdal leta 1965, za njim jih je pod "znamko" Bob Marley and the Wailers sledilo še 11, še eden je nato s še ne izdanim materialom izšel posmrtno. K temu, da njegova slava po smrti ni zamrla, pa je pripomogel album največjih uspešnic Legend (1984), ki je postal najbolje prodajani album reggaeja vseh časov.

Med Marleyjeve največje uspešnice sodijo skladbe, kot so I Shot the Sheriff, No Woman, No Cry, Could You Be Loved, Stir It Up, Jamming, Buffalo Soldier, Redemption Song in One Love. No Woman, No Cry in Redemption Song sta se na seznam 500 najboljših pesmi vseh časov, ki ga je leta 2004 objavila revija Rolling Stone, uvrstili med prvih sto. Leta 1994 je bil Marley postumno sprejet v Dvorano slavnih rock'n'rolla.

Stroga marinska vzgoja se ni "prijela"
Robert Nesta Marley se je leta 1945 rodil v mešanem zakonu v vasi Nine Mile na severu Jamajke. Njegov oče Norval Sinclair Marley je izhajal iz Sussexa v Veliki Britaniji. Bil je stotnik kraljevih marincev in nadzornik plantaž, slovel pa je po svoji strogosti. Svojega sina pravzaprav ni videl, saj je zaradi rasnih predsodkov belcev na Jamajki in bojazni pred zgražanjem zaradi razmerja z mlado črnko zapustil Celine Marley, a je njo in sina vsaj denarno podpiral.

Robert je odraščal v slumu jamajške prestolnice Kingston, zaradi česar se je že v mladosti zavedel podkupljivosti oblasti, ki se je razpasla po otoku. To ozadje je pozneje - z Marleyjevo zaskrbljenostjo zaradi politične krize v Zimbabveju vred - postalo ozadje vse njegove glasbe. The Wailers so bili simbol zatiranega ljudstva: "Ubil sem šerifa, nisem pa ustrelil namestnika" tako ni bil le speven verz, ampak krik upora proti represivnemu sistemu.

V svojem sporočilu je sledil t. i. rastafarijanstvu, novemu religioznemu gibanju, ki je vzniknilo v njegovi domovini Jamajki s težnjo po duhovni vrnitvi v zibelko človeštva - Afriko. Čeprav to ni postalo samo vera, temveč tudi način življenja, vključno s kajenjem marihuane. Svojo "obljubljeno deželo", Zion, je med drugim opeval v skladbi Iron Lion Zion, pri čemer je imel v mislih Etiopijo.

Različne krščanske skupine rastafarijansko vero obsojajo, češ da si biblične odlomke razlagajo preveč po svoje in da se namesto na grški in aramejski izvirnik opirajo na angleški prevod Svetega pisma. Nekateri rastafarijanci verjamejo, da je človeško telo tista prava cerkev oziroma tempelj boga, in zato ne vidijo potrebe po postavljanju kakršnih koli verskih objektov. Prav vsi pa za inkarnacijo boga sprejemajo nekdanjega etiopskega voditelja Haileja Selassieja I (potrditev za to tezo vidijo predvsem v Knjigi Razodetij). Številni so prepričani, da je bila njegova smrt leta 1975 le potegavščina, kajti Bog ne more umreti.

Zapustil je več otrok, koliko natančno, se zgodovina ne more zediniti. Eden od njegovih sinov, Julian, je leta 2004 nastopil na festivalu reggaeja v Tolminu.