Šanson je prav posebna glasbena zvrst, pri kateri so ravno tako kot očarljiva melodija pomembna besedila. Zato so žiranti izbrali tudi skladbo z najboljšim besedilom. To je postala pesem Žabja vas, za katero je besedilo napisal Jure Ivanušič.

Najboljši slovenski skladatelj šansonov pa je postal Gal Gjurin, saj naj bi pesem Brez sramu in brez strahu - izvedla jo je zasedba Olivija - odlikovala najboljša melodija festivala.

Iz 50 nastane 15
Na razpis za sodelovanje na tretjem festivalu, ki je sicer leta 2001 nastal na pobudo Ivanke Mulec Ploj, je prispelo kar 50 pesmi, finaliste pa je določila strokovna žirija v sestavi literarni kritik Matej Bogataj, pesnik Ervin Fritz, skladatelj Mojmir Sepe ter skladatelj in glasbeni producent Žiga Stani.

Začetki s Franetom Milčinskim - Ježkom
S festivalom slovenskega šansona Radio Slovenija obuja že skoraj pozabljeni glasbeni žanr, kateremu temelje je v Sloveniji postavili legendarni humorist Frane Milčinski - Ježek. Ježek je gojil predvsem šanson kabaretnega sloga, k nastopanju pa je že pred 2. svetovno vojno pritegnil predvsem igralce. Med vojno so tako italijanski kot tudi nemški okupatorji zatrli vse javne manifestacije slovenskega kulturnega življenja in šanson je bolj ali manj utonil v pozabo.

Povojni razvoj
Po vojni je Ježek nadaljeval priprave humornega radijskega in kasneje tudi televizijskega programa; v okviru obeh pa je pogosto zapel tudi pesmice s pomenljivim besedilom – pravzaprav šansone. Šanson je ponovno zaživel šele v 70. letih, razcvet te prav posebne glasbene zvrsti, ki ji poseben čar dajejo domiselna besedila, pa je prinesel festival šansona v Rogaški Slatini. Ta je zaživel v 80. letih, na žalost pa se je izpel že po 7 ponovitvah in do pobude Ivanke Mulec Ploj šansonu v Sloveniji ni bila posvečena niti ena kulturna prireditev.

Kantavtorji - šansonjerji posebne vrste
Svojevrstni šansonjerji so bili tudi slovenski kantavtorji, ki so na valove radijskih postaj prišli v 70. letih. Najpomebnejši slovenski glasbeniki in pisci besedil v eni osebi so bili Tomaž Pengov, Marko Brecel, Andrej Šifrer in Aleksander Mežek. Njihova značilnost je bila, da niso želeli posnemati le enega sloga, ampak so črpali iz različnih glasbenih zvrsti, zato je njihova glasba tudi po 20 letih še vedno sveža in zanimiva.

Šanson na kabaretni način
Šanson sicer velja za izvorno francosko glasbeno kategorijo, vendar so k njegovi sedanji podobi veliko prispevali tudi Nemci. V 30. letih se je namreč v Nemčiji, ki je bila tedaj eno od glavnih kulturnih središč na svetu, razvila kabaretna pesem. Ta je imela veliko skupnega s šansonom - tako kot pisci šansonov so tudi avtorji kabaretnih pesmi veliko pozornosti posvečali besedilom. Glavna razlika med obema glasbenima oblikama pa je bila večja teatralnost kabaretnih pevcev, ki so bili pogosto tudi igralci.

V malo drugačni glasbeni vlogi so se predstavili ...
Na festivalu so nastopili Lara Jankovič (zapela je pesem Iz omare), Lado Leskovar (Vabilo), Olivija (Brez sramu in brez strahu), Matjaž Romih (Dama reklama), Ana Vipotnik (Orfejeva pesem), Romana Kranjčan (Serenada), Andraž Hribar (Moj življenjski refren), Patetico (Nihče me ne bo videl jokati), Jana Kvas (Muzika Marije L.), Meta Vranič (Umrl je milijonar), Metod Banko (Če bom še živ), Nataša Artiček (Igla), Jure Ivanušič (Žabja vas), Lidija Kodrič (Moj koledar) in Nika Vipotnik (Eva-blues).