Placido Domingo je več kot umetnik, njegovo ime je skoraj blagovna znamka. Foto: EPA
Placido Domingo je več kot umetnik, njegovo ime je skoraj blagovna znamka. Foto: EPA
Simon Boccanegra
Glasba Verdija je prvorazredna od začetka do konca, tako v sugestivnem slikanju razpoloženj kot v arijah, duetih in tercetih. Duet Gabriela in Amelije v simonu Boccanegri je eden najlepših ljubezenskih prizorov v italijanski operni literaturi. Foto: EPA

Placido Domingo bo v novi berlinski postavitvi Verdijeve opere Simon Boccanegra prvič prevzel vlogo glavnega baritona. 66-letni pevec bo ognjeni krst prestal naslednje leto v berlinski državni operi, nato pa bo predstava gostovala še v milanski Scali in v londonski Royal Opera House. Pri vsem skupaj je zaskrbljujoče le, da je Domingo leta 2005 v več intervjujih izjavil, da ima pred upokojitvijo le še eno večjo željo: vlogo v Verdijevem Boccanegri. Za Observer je precej nedvoumno dejal: "Potem bom verjetno rekel amen."

Nazadnje je svet Domingov bariton slišal daljnega leta 1959, na samem začetku njegove kariere. Na višji glas - torej tenor - je preklopil že leto kasneje, ko se je pridružil mehiški državni operi. Ostalo je, kot pravijo zgodovina: Domingo, ki ima za seboj že več kot 120 vlog, je (poleg Joseja Carrerasa in Luciana Pavarottija) znan tudi kot eden "treh tenorjev". Njihova izvedba arije Nessun Dorma je leta 1990 postala sinonim za svetovno nogometno prvenstvo v Italiji; nastopili so tudi na prvenstvih štiri, osem in dvanajst let kasneje.

Razvneta čustva
Simon Boccanegra je stilno ena najbolj zanimivih oper velikega italijanskega mojstra. Verdi jo je napisal za Teatro Fenice v Benetkah. Libreto, ki ga je F. M. Piave napisal po zgodovinski drami španskega pisatelja A. G. Gutierreza, je zelo zapleten in zmeden, a kljub temu poln strasti, napetih dramatičnih situacij, ki so navdihnile maestra Verdija. Spor med dožem in predstavnikom plebejcev Simonom Boccanegro ter patricijem Fiescom, ki se odvija v 14. stoletju, je obenem tudi razredni boj med ljudstvom in plemstvom.