Kraljevi orkester Concertgebouw v Amsterdamu je namreč v svoji matični dvorani v petek izvedel Koncert za orkester te slovenske skladateljice. Delo je nastalo po naročilu Bavarskega radijskega orkestra v Münchnu, kjer so ga pod taktirko Matthiasa Pintscherja prvič izvedli 7. februarja leta 2020, le dva tedna pozneje je skrajšan izbor stavkov izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija, ta teden pa je skladbo v svoj program uvrstil eden najboljših orkestrov na svetu.

Orkester najvišjih meril
Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama deluje že 135 let in ga danes sestavlja 120 glasbenikov iz več kot 25 držav. V različnih anketah o simfoničnih orkestrih ga glasbeni kritiki praviloma uvrščajo med tri najboljše. Del njihovega ugleda je povezan tudi z dolgoletnimi, tudi po dvajset ali trideset let dolgimi sodelovanji s šefi dirigenti, kot so na primer Eugen Jochum, Bernard Haitink, Riccardo Chailly ali Mariss Jansons. Slednji je zven amsterdamskega orkestra opisal kot "prosojen, prefinjen in nikoli prisiljen". Domovanje orkestra je prav tako znamenita stavba, po kateri se orkester tudi imenuje – Concertgebouw. Morda je tudi posebna akustika velike dvorane zaslužna za poseben, zelo prepoznaven ton orkestra.

Nina Šenk strne vtise srečanja z znamenito zasedbo: "Ob prihodu v dvorano in prvem srečanju z orkestrom seveda ne gre brez obvezne treme in strahospoštovanja, ki ga vedno začutim ob spoznavanju z glasbeniki, s katerimi še nisem sodelovala. Je pa trema seveda manjša, ko se izvaja skladba, ki je že bila izvedena, kot če bi igrali novo skladbo. Dirigentu Matthiasu Pintscherju, ki je skladbo tudi že izvajal, popolnoma zaupam pri delu in skupaj so ustvarili čudovito interpretacijo. K temu pripomore tudi čudovita akustična dvorana z žametnimi sedeži in poseben zvok orkestra, ki ga je res užitek poslušati. Delo z orkestrom je bilo navdihujoče in čutim predvsem ogromno hvaležnosti."

Matthias Pintscher, ki je dirigiral izvedbo, je eno najpomembnejših imen sodobne glasbe. Že kot mlad umetnik je pritegnil zanimanje uglednih oseb, kot so Claudio Abbado, Pierre Boulez ali Peter Eötvös, danes pa je umetniški vodja pariškega ansambla InterContamporain. Ob tem je iskan dirigent, posebej znan po interpretacijah sodobne glasbe in del iz 20. stoletja. Pintscher je na petkovem koncertu izvedel svoj pesemski cikel za bariton in orkester Shirim ter baletno pantomimo Čudežni Mandarin Bele Bartoka s plesno-lutkovno skupino Duda Paiva Company.

Nina Šenk razloži, da je bil proces uvrstitve njenega dela na program Kraljevega orkestra Concertgebouw nenavadno zahteven. Priporočilo dirigenta Matthiasa Pintscherja, skladateljičinega profesorja na podiplomskem študiju kompozicije, še ni zadostovalo, vodstvo orkestra je dolgo preverjalo njene partiture in na koncu izbralo Koncert za orkester. Kolikor je znano, je to prvo delo katerega slovenskega skladatelja ali skladateljice na programih tega orkestra.

Virtuoznost orkestra
Koncert za orkester ima kot zvrst v glasbi 20. stoletja posebno mesto, zaznamuje ga Béla Bartók s svojim poznim tovrstnim delom, a že pred njim so dela s tem naslovom in z virtuoznim spodbujanjem orkestrskih glasbenikov ustvarili številni skladatelji, za Bartokom pa poljski mojster Witold Lutoslawski ali ameriški modernistični posebnež Eliot Carter. Koncert za orkester je zvrst, ki jo je omogočila nova tehnična in virtuozna raven orkestrov v tem času. Zato ostaja privlačen glasbeni teren, na katerem lahko skladatelji izživijo svoje drzne ideje o uporabi celega orkestra. Tudi Nina Šenk v svoji glasbi pogosto posega po virtuoznih sredstvih, v Koncertu za orkester pa je to usmerila v "demokratizacijo" orkestrskega članstva in rahljanje strogih hierarhij: "Ne dam vedno sola prvi violini ali solo violi, ampak imajo kratke sole vsi po vrsti, tudi dvanajsta violina, sedma viola, sedmi violončelo in sem se igrala s tem individualizmom v orkestru, nisem šla samo po postavljeni hierarhiji, ki jo poznamo, in vključila tiste glasbenike, ki so pri standardnih delih bolj v ozadju. Po drugi strani pa sem vseeno držala prvotno idejo zvrsti koncerta za orkester, v kateri so virtuozno predstavljene skupine. Je pa poudarek na splošni virtuoznosti pri vsakem instrumentalistu, od začetka do konca. Imajo ogromno not, zahtevnih pasusov in morajo biti izjemno zbrani od začetka do konca."

Skladateljica že od študentskega obdobja ustvarja koncertantna dela za soliste in orkester, od dveh Violinskih koncertov do koncerta Quadrum za štiri tolkalce in orkester. S tem delom pa je želela tudi svojemu ustvarjanju postaviti določen izziv: "Forma koncerta za orkester zahteva veliko časa in večjih orkestrskih skladb do takrat še nisem pisala. Moja orkestrska dela so bila do takrat dolga od 8 do 10 minut, to pa je prva obsežnejša forma, ki v celoti traja pol ure. Hotela sem se tudi izogniti, da bi bil to cikel petih stavkov, temu sem se hotela na neki način izogniti. Obstajajo stavki, ki so med seboj kontrastni, a če se zaigrajo skupaj, se čuti tudi homogenost daljše simfonične zgodbe."

Nina Šenk je izredna članica SAZU-ja, najmlajša članica te ugledne ustanove ter prva skladateljica akademikinja. Leta 2017 je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Njeno glasbo so izvajali člani najuglednejših ansamblov za sodobno glasbo, ansambla Modern, Musikfabrik, InterContemporain, Kvartet Arditti ali Klangforum Wien. Vedno znova jo na sporede uvrščajo slovenski glasbeniki, izvajali pa so jo tudi glasbeniki Newyorških in Berlinskih Filharmonikov.