Zaledeneli zvok saksofona Jana Garbareka je zaščitni znak münchenske založbe ECM že od sredine 70. let. V njegovem prepoznavnem slogu so poleg ostrih tonov občasno slišni daljši stokajoči piski in svobodnjaška raba tišine.

Svojo studijsko kariero je začel proti koncu 60. let, pozornost pa je pritegnil s sodelovanjem na albumu ameriškega džezovskega skladatelja Georgea Russella, avtorja mojstrovin, kakršni sta Othello Ballet Suite in Electronic Sonata for Souls Loved by Nature. Čeprav se je na začetku svoje poti zgledoval po in interpretiral v slogu Alberta Aylerja in Petra Brotzmanna, je po letu 1973 obrnil hrbet disonanci avantgardnega džeza in ohranil svoj zgodnejši pristop.

Garbarek je igral z glasbeniki, kot sta Chick Corea in Don Cherry, znan pa je postal po svojem sodelovanju v zasedbi Keitha Jarretta European Qartet. Izdali so albume Belonging in My Song ter v živo posneta Personal Mountains in Nude Ant. Garbarek je z Jarrettom sodeloval tudi na orkestralnih projektih Luminessence in Arbour Zena.

"New age" džez
Kot skladatelj Garbarek pod vplivom Ayerja zato črpa navdih tudi iz skandinavskih ljudskih melodij. Na albumu Dis iz leta 1979 je prvi odkrival komponiranje ambientalne džezglasbe in v več skladbah uporabil eolsko harfo. V tem kontekstu je zavrnil običajne predstave tematske improvizacije in izrazil svoj kontroverzni slog, ki je bil v ortodoksnih džezovskih krogih označen kot new age.

V Ljubljano bo pripeljal Dresden
Sodeloval je z vokalno skupino Grex Vocalis in z zasedbo pevcev renesančne glasbe Hilliard Ensemble posnel enega najbolje prodajanih albumov založbe ECM. Albumu Officium je leta 1999 sledilo nadaljevanje z naslovom Mnemosyne. Zgoščenka In Praise of Dreams je bila leta 2005 nominirana za grammyja. Garbarekov prvi album v živo je aktualni, lani izdani album z naslovom Dresden.

Trilok Gurtu ali "transcendentalne razsežnosti" bobnanja
Na petkovem koncertu ga bo poleg Yurija Daniela na bas kitari in Rainerja Bruninghausa za klavirjem spremljal tudi znani indijski tolkalec Trilok Gurtu. Gurtujeve post-bop džez vokalne in glasbene mojstrovine v svetovnem džezu niso ostale neopažene: revija Downbeat ga je označila za najboljšega tolkalca v treh kategorijah, džezovska revija Straight No Chaser pa trdi, da ima Gurtujeva glasba "transcendentalne razsežnosti, ki lahko premostijo ovire med improvizirano glasbo Vzhoda in Zahoda".